Strokovnjaki za IKT: vrzel v spretnostih ovira rast v državah EU

To ne vpliva le na konkurenčnost držav članic EU, temveč neposredno vpliva tudi na zmožnost Evrope, da do leta 2030 doseže cilj 20 milijonov strokovnjakov za IKT, kot je navedeno v sporočilu Evropske komisije o digitalnem desetletju.

 

Ocenjevanje vrzeli v spretnostih v podjetjih

 

Podatki za strokovnjake za IKT – statistika o delovnih mestih, ki jih je zaradi pomanjkanja kadra težko zapolniti je bila narejena v okviru raziskave o uporabi IKT in elektronskem poslovanju v podjetjih za leto 2020 z namenom kvantificiranja in boljšega razumevanja trenutne vrzeli v znanjih v izbranih gospodarskih sektorjih:

 

• proizvodnja;
• oskrba z električno energijo, plinom, paro in klimatskimi napravami; oskrba z vodo; kanalizacija, ravnanje z odpadki in sanacijske dejavnosti;
• gradbeništvo;
• trgovina na debelo in drobno, popravila motornih vozil in motornih koles;
• prevoz in skladiščenje;
• turizem in nastanitve;
• informacije in komunikacija;
• nepremičninske dejavnosti;
• strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti in
• administrativne in podporne storitvene dejavnosti (z izjemo potovalnih agencij, organizatorjev potovanj in drugih storitev rezervacij ter z njimi povezanih dejavnosti)

 

Analiza je obsegala nabor spretnosti, ki jih imajo strokovnjaki za IKT zaposleni v podjetjih: raziskava je bila osredotočena na podjetja v EU, ki so zaposlila strokovnjake z različnimi vrstami znanja IKT, ki so za svojo delovno silo organizirala usposabljanja za pridobivanje znanj IKT in na odstotek dejavnosti ali projektov IKT, ki so jih predali zunanjim izvajalcem.

Eurostatova opredelitev strokovnjakov za IKT za to posebno raziskavo je bila "delavci, ki so sposobni razvijati, upravljati in vzdrževati sisteme IKT in za katere IKT predstavljajo glavni del njihovega dela". V središču te raziskave so bili strokovnjaki, ki imajo temeljno vlogo pri digitalni transformaciji poslovnih procesov (e-poslovanje) in komercialnih poslov, ki se izvajajo elektronsko (e-prodaja).

 

Več kot polovica anketiranih podjetij se je trudila zapolniti prosta delovna mesta v IKT

 

Rezultati kažejo, da je leta 2020 19 % podjetij v EU zaposlovalo strokovnjake za IKT, pri čemer so med sektorji precejšnje razlike: največji delež je imel informacijski in komunikacijski sektor (72 % podjetij je zaposlovalo strokovnjake za IKT), sledijo sektor »strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti« (30 %), sektor »elektrika, plin, para, klimatizacija in oskrba z vodo« (26 %) in »nepremičnine« (23 %). Z 8 % je gradbeni sektor predstavljal najnižji delež podjetij, ki zaposlujejo IKT strokovnjake v tem obdobju.

 

Odstotek velikih podjetij, ki zaposlujejo strokovnjake za IKT (76 %), je bil leta 2020 več kot 5-krat višji od razmerja med MSP, ki zaposlujejo strokovnjake za IKT (14 %): to stanje je tudi posledica težav pri iskanju ustreznih strokovnjakov za IKT s strani MSP. Leta 2020 je 8 % podjetij EU poročalo, da so v letu 2019 zaposlili ali poskušali zaposliti strokovnjake za IKT, 5 % pa jih je imelo težave pri zapolnitvi teh prostih delovnih mest. Poleg tega se je 55 % podjetij v letu 2019 trudilo zapolniti ta prosta delovna mesta: pomanjkanje prijav, pomanjkanje ustreznih kvalifikacij in izkušenj ter visoka pričakovanja glede plače so bili med glavnimi dejavniki, zaradi katerih je bilo zaposlovanje bolj zapleteno in/ali neuspešno. Zadnji omenjeni dejavnik, pričakovanja glede plače, je tudi močan element, zaradi katerega je najem strokovnjakov za IKT za MSP bolj zapleten v primerjavi z velikimi podjetji.

 

Usposabljanje delovne sile in zunanje izvajanje: dve strategiji za spremljanje digitalne preobrazbe

 

Čeprav je usposabljanje delovne sile v veščinah IKT na vseh ravneh bistveno orodje za reševane digitalne preobrazbe, se je prav to izkazalo za najzahtevnejše vprašanje za MSP: leta 2019 je 20 % podjetij v EU za vse svoje osebje zagotovilo usposabljanje, da bi izboljšali svoje veščine, povezane z IKT. Od tega je 68 % velikih podjetji, kar je več kot štirikrat več kot malih podjetij (15 %). Delež podjetij, ki svojim strokovnjakom za IKT zagotavljajo usposabljanje IKT, se je gibal od 3 %  v podjetij v gradbeništvu do 51 % v sektorju informacij in komunikacij. Leta 2019 je 17 % podjetij v EU zagotovilo usposabljanje na področju IKT tudi „drugim zaposlenim osebam“. V vseh gospodarskih panogah, razen v sektorju informacij in komunikacij, je bil delež podjetij, ki izvajajo usposabljanje IKT za nestrokovne kadre, višji od deleža podjetij, ki izvajajo usposabljanje IKT specialistov.

 

Ena od posledic vrzeli v spretnostih in težavah pri najemanju usposobljenih strokovnjakov IKT je zelo visok odstotek zunanjega izvajanja storitev IKT, zlasti v nekaterih državah EU, kot sta Ciper in Latvija, kjer je zunanje izvajanje IKT kar 84 %. Delež podjetij, ki v letu 2019 svoje IKT storitve dajejo v izvajanje zunanjim izvajalcem, je med velikimi podjetji dosegel 81 % v primerjavi z 69 % za mala podjetja. Po drugi strani pa so bila nesorazmerja med podjetji različnih velikostnih razredov precej večja, če primerjamo delež podjetij, ki imajo lastne zaposlene za opravljalnje funkcije IKT. Medtem ko so v 85 % velikih podjetij funkcije IKT opravljali lastni zaposleni, je bilo to le v 36 % malih podjetij.