Hrvaška je v indeksu digitalnega gospodarstva in družbe (DESI) za leto 2022 z 51,8 točke na devetem mestu na področju človeškega kapitala med 27 državami članicami EU. Med letoma 2017 in 2022 se je hrvaški rezultat DESI povečal nekoliko bolj kot rezultat EU.
Digitalne veščine
Osnovno,Vmesno,Napredno,Digitalni strokovnjak
Hrvaška
Nacionalna pobuda
V skladu s poročilom DESI ima 63 % ljudi na Hrvaškem vsaj osnovna digitalna znanja in spretnosti. 3,6 % zaposlenih je strokovnjakov za IKT, vendar kljub povečanju ponudbe strokovnjakov za IKT 68 % hrvaških podjetij, ki zaposlujejo ali poskušajo zaposliti strokovnjake za IKT, še vedno poroča o težavah pri iskanju ustreznih kandidatov. Kljub temu je delež diplomantov, ki na Hrvaškem študirajo IKT (4,7 %), še vedno višji od povprečja EU (3,9 %). Država je razmeroma uspešna tudi glede deleža žensk med zaposlenimi strokovnjaki za IKT (21 %).
Microsoftov indeks digitalne prihodnosti meri stopnjo digitalizacije v 16 evropskih državah, vključno s Hrvaško. Indeks prinaša podatke o trenutni stopnji digitalizacije države in odkriva najuspešnejša področja, pa tudi področja, na katerih je treba za pospešitev procesa digitalne preobrazbe še veliko postoriti. Digitalizacija je zaznana skozi 5 kategorij digitalnega razvoja: Digitalno poslovanje, digitalna vlada in javni sektor, digitalna infrastruktura, digitalni sektor in človeški kapital. Splošna raven digitalne razvitosti Hrvaške je 91, kar je 9 % pod povprečjem srednje in vzhodne Evrope. V primerjavi z državami srednje in vzhodne Evrope je Hrvaška nadpovprečno uvrščena le pri človeškem kapitalu, precej nad povprečjem pa je pri digitalnih spretnostih splošnega prebivalstva. V kategorijah digitalni sektor, infrastruktura ter podjetja in vlada je Hrvaška blizu povprečja, vendar še vedno pod njim.
Na Hrvaškem deluje Nacionalna koalicija za digitalne veščine in delovna mesta - Nacionalna koalicija za digitalne vještine i radna mjesta u Republici Hrvatskoj -, ki jo je decembra 2018 ustanovilo Hrvaško združenje delodajalcev (CEA) z 20 partnerji iz akademske sfere in izobraževanja, industrije ter javnega in neprofitnega sektorja, z glavnimi prednostnimi nalogami: povečanje števila usposobljenih in zaposlenih digitalnih strokovnjakov ter usposobljenih digitalnih strokovnjakov na Hrvaškem.
Hrvaška nacionalna koalicija za digitalne spretnosti in delovna mesta sodeluje tudi v projektih regionalnih centrov odličnosti v poklicnem izobraževanju, ki podpirajo zagotavljanje kakovosti, informacije o trgu dela, vključevanje delodajalcev v svetovanje šolam in izboljšanje učnih načrtov. Hrvaška nacionalna koalicija za digitalne spretnosti in delovna mesta je bila omenjena v hrvaških poročilih DESI za leti 2021 in 2022.
Hrvaška nacionalna razvojna strategija je nacionalni strateški akcijski načrt za obdobje 2018-2030, katerega cilj je podpreti dvojni digitalni in zeleni prehod hrvaške družbe in gospodarstva. Nacionalna strategija opredeljuje 4 strateške prednostne sklope: Trajnostno gospodarstvo in družba, Krepitev odpornosti na krize, Zeleni in digitalni prehod ter uravnotežen regionalni razvoj. Poglavje o zelenem in digitalnem prehodu v strategiji ponuja dodaten vpogled v posebne ukrepe, načrtovane v zvezi s podporo razvoju digitalnih spretnosti in delovnih mest za vse državljane, delovno silo in izobraževalni sektor - vključno z naprednejšimi spretnostmi za digitalne strokovnjake.
Decembra 2022 je bila objavljena Strategija za digitalno Hrvaško za obdobje do leta 2032 z vizijo Hrvaške, izboljšane z digitalno preobrazbo. Strategija za digitalno Hrvaško je določila štiri strateške cilje na štirih prednostnih področjih: Razvito in inovativno digitalno gospodarstvo (npr. podpora centrom za digitalne inovacije); digitalizirana javna uprava (npr. spodbujanje digitalnih storitev in podpore strankam med državljani); uvedba, razpoložljivost in uporaba VHCN (npr. spodbujanje uporabe storitev zelo visoke hitrosti) in razvite digitalne kompetence za delo in življenje v digitalni dobi s prednostnimi nalogami Povečanje števila strokovnjakov IKT na trgu dela, Razvoj digitalnih kompetenc državljanov za delo in življenje v digitalni dobi s pomočjo IKT, Digitalni prehod, ki podpira razvoj sistema izobraževanja in raziskav. Za strateški cilj Razvite digitalne kompetence za delo in življenje v digitalni dobi so ciljni rezultati: uvrstitev med prvih pet držav na lestvici človeškega kapitala DESI, povečanje deleža strokovnjakov za IKT na trgu dela na več kot 8 % in povečanje digitalnih spretnosti posameznikov, da se uvrstijo med prvih pet držav EU.
Strategija razvoja umetne inteligence v Republiki Hrvaški je še v pripravi, vendar je v Strategiji digitalne Hrvaške navedeno, da bo Nacionalni načrt za razvoj umetne inteligence opredelil načrte za povečanje uporabe tehnologij umetne inteligence za preoblikovanje hrvaškega gospodarstva, ki bo preseglo zgolj izvajanje tehnologije, da bi temeljito preučili poslovne modele in uvedli radikalne ukrepe za povečanje produktivnosti in ustvarjanje novih področij rasti. Cilj načrta je: okrepiti raziskave in razviti inovacije za uvedbo UI v hrvaško gospodarstvo; razviti kompetence in človeške vire; izboljšati dostop do podatkov, digitalno infrastrukturo in varnost; razviti etični in pravni okvir za uporabo UI.
Hrvaškega načrta za oživitev in odpornost prispevajo k digitalni preobrazbi hrvaške družbe in gospodarstva z 20,4 % celotnih sredstev načrta. Ukrepi vključujejo: povečanje učinkovitosti in preglednosti organov javnega sektorja; vzpostavitev upravljavskih in usklajevalnih struktur za načrtovanje in izvajanje digitalne preobrazbe družbe in javne uprave ter zagotavljanje orodij in tehnologij javne uprave, potrebnih za razvoj učinkovitejših in kakovostnejših digitalnih storitev, prilagojenih potrebam uporabnikov.
Cilj naložbe v povečanje nacionalne širokopasovne pokritosti je povečati razpoložljivost elektronskih komunikacijskih omrežij na območjih, kjer ni komercialnega interesa, z zagotavljanjem gigabitne povezljivosti gospodinjstvom in podjetjem v skladu s cilji evropske gigabitne družbe. Naložbe v širokopasovna omrežja (133 milijonov EUR) bodo namenjene fiksnim omrežjem (VHCN) v državi, na podeželju in v mestih. S temi naložbami naj bi do septembra 2023 zagotovili podporo 20 projektom za razvoj infrastrukture za širokopasovni dostop in do junija 2026 s širokopasovnim dostopom s hitrostjo vsaj 100 Mbit/s za prenos podatkov (z možnostjo nadgradnje na 1 Giga) pokrili vsaj 100 000 dodatnih gospodinjstev na belih območjih NGA.
Cilj uvedbe kuponov za naložbe v razvoj zelenih in digitalnih spretnosti je povečati zaposljivost delavcev ter bolje uskladiti ponudbo in povpraševanje na trgu dela s podpiranjem vseživljenjskega učenja in pridobivanja novih spretnosti, zlasti zelenih in digitalnih. Financira udeležbo izključno v izobraževalnih programih, razvitih na podlagi hrvaškega ogrodja kvalifikacij (CROQF), in se izvaja prek akreditiranih institucij v skladu z novim zakonom o izobraževanju odraslih. Bone lahko uporabljajo tako zaposleni kot brezposelni, čeprav je poseben poudarek na ranljivih skupinah (dolgotrajno brezposelni, neaktivni ali mladi, ki niso zaposleni ali se ne izobražujejo). 70 % vseh sredstev v višini 40 milijonov EUR je namenjenih programom, povezanim z zelenimi spretnostmi, 30 % pa programom, povezanim z digitalnimi spretnostmi. Od začetka izvajanja programa aprila 2022 je bilo odobrenih več kot 9000 vlog, več kot 4200 upravičencev pa se že usposablja. Cilj je, da se do konca junija 2026 upravičencem, od katerih naj bi bilo vsaj 12 000 dolgotrajno brezposelnih, neaktivnih ali mladih, ki niso zaposleni ali se ne izobražujejo, podeli 30 000 bonov.
Program ''Grow Croatia with Google" je od začetka izvajanja leta 2017 dosegel pomembne rezultate. Od leta 2017 do leta 2020 je program "Rastoča Hrvaška z Googlom" pomagal že 37.000 ljudem po vsej Hrvaški pridobiti digitalna znanja, ki jih potrebujejo, da bodo samozavestni akterji v svetu dela. Med letoma 2020 in 2021 je program z digitalnimi orodji, usmeritvami in usposabljanjem pomagal še 10.000 malim in srednje velikim podjetjem, da so pospešila digitalno preobrazbo svojega poslovanja ter sprejela nova znanja in orodja, ki jim bodo olajšala delo in jim pomagala, da se po krizi vrnejo še močnejša.
Nadaljnji cilj programa e-Šola, ki ga podpira Hrvaška akademska in raziskovalna mreža (CARNET), je do konca septembra 2023 digitalno preoblikovati učne in izobraževalne procese v vseh šolah na Hrvaškem. Projekt e-šola bo okrepil strateško vodenje šol, da bi povečal njihovo digitalno zrelost in okrepil digitalne kompetence učiteljev. Projekti bodo zagotovili zanesljivo in varno okolje IKT, prilagojeno potrebam šol, ter poskrbeli, da bodo vse šole priključene na hitri internet. Hrvaška je pripravila tudi Strateški okvir za digitalno zrelost šol in šolskega izobraževanja v Republiki Hrvaški (2030). Ta strateški okvir je bil prvič objavljen leta 2020, svoje dejavnosti pa trenutno financira s sredstvi iz Evropskega socialnega sklada (ESS) in državnega proračuna.
Šola prihodnosti (Škola budućnosti) je pobuda, ki povezuje šole s tehnološkim sektorjem. Projekti, ki bodo potekali do leta 2025, prinašajo izbranim šolam praktično delo na tehnoloških projektih. Poleg tega potekajo letne tehnološke konference in spletni mentorski program. Izziv za leto 2021/2022 je bil osredotočen na razvoj klepetalnih robotov z umetno inteligenco, v letu 2022/23 pa so ciljna področja umetna inteligenca, robotika in zelena tehnologija. Do zdaj je bilo v okviru projekta vključenih več kot 4 000 učencev na več kot 200 šolah.
Možnosti financiranja za izpopolnjevanje in prekvalifikacijo v podporo digitalnim kompetencam posameznikov in organizacij so na voljo v obliki posojil, nepovratnih sredstev in finančnih instrumentov. V obdobju 2021-2026 se večina dejavnosti na področju digitalne preobrazbe financira iz instrumenta za oživitev in odpornost, pa tudi kot dejavnosti v okviru programov Obzorje, Erasmus+, ESI in EEA. Več informacij lahko najdete na strani hrvaške nacionalne koalicije za digitalne spretnosti in delovna mesta.
