Litva je na lestvici indeksa digitalnega gospodarstva in družbe (DESI) 2022 na 20. mestu med 27 državami EU po razsežnosti človeškega kapitala. Litva dosledno presega povprečje EU glede enakosti spolov med strokovnjaki na področju IKT, kar prispeva k doseganju cilja digitalnega desetletja o konvergenci spolov. S 24 % delovnih mest na področju IKT, ki jih zasedajo ženske, je država trenutno na četrtem mestu v Evropski uniji (povprečje Eu je 19 %).
Digitalne veščine
Osnovno,Vmesno,Napredno
Litvanija
Nacionalna pobuda
Skoraj polovica prebivalstva ima temeljna digitalna znanja, pri čemer je povprečje EU višje (54 % proti 49 %). Podatki o digitalnih zmožnostih nad osnovno ravnjo kažejo podobno razliko (23 % proti 26 %). Diplomanti s področja IKT trenutno predstavljajo 4 % vseh diplomantov v Litvi, 14 % litovskih podjetij pa svojim zaposlenim ponuja specializirano usposabljanje na področju IKT, medtem ko je povprečje EU 20 %.
V IMD World Competitiveness Yearbook 2022 je Litva na 2. mestu (med 63 državami) po digitalnih/tehnoloških spretnostih (2 točki nad povprečjem) in na 10. mestu po uporabi digitalnih orodij in tehnologij (7,55 proti povprečju 6,29), kar kaže, da so podjetja zelo dobra pri uporabi digitalnih orodij za izboljšanje učinkovitosti. Poročilo navaja tudi, da se digitalna preobrazba v podjetjih na splošno dobro izvaja (6,79 proti povprečju 5,95), sredstva za tehnološki razvoj pa so zlahka na voljo (25. mesto).
Litovska Nacionalinės skaitmeninės koalicijos įkūrimas (Nacionalna digitalna koalicija) je bila organizirana leta 2013 z nalogo zmanjšati pomanjkanje strokovnjakov za IKT, izboljšati pogoje za zaposlene v zasebnem in javnem sektorju ter za vse prebivalstvo, da pridobijo in nenehno izboljšujejo IKT in splošna znanja, potrebna za delo, ustvariti IT-podjetje in razviti digitalni trg ter tako privabiti več mladih, da se odločijo za študij in poklic na področju IKT in drugih eksaktnih znanosti; s študijem drugih eksaktnih ved zagotoviti pridobivanje digitalnih in splošnih znanj, potrebnih za delo; s študijem drugih eksaktnih ved zagotoviti pridobivanje digitalnih in splošnih znanj, potrebnih za delo. Šest združenj ter ministrstva za izobraževanje in znanost, komunikacije, socialno varnost in delo, Univerza v Vilni in Tehnološka univerza v Kaunasu so ustanovni člani nacionalne digitalne koalicije, združenje "Langas ateiti" pa je koordinator iniciativne skupine.
Strategija napredka "Litva 2030" je zbirni dokument, ki omogoča upravljanje strateških ciljev in optimizacijo številnih drugih dokumentov strateškega načrtovanja. Cilj strategije je spodbujati k napredku usmerjene vrednote v gospodarstvu, vladi in družbi. Ta razvoj bo utrdil napredne vrednote in pospešil načela trajnostnega razvoja. Na področju pametne družbe so bistvene spremembe razvoj, uporaba in priznavanje talentov posameznikov.
Strategija znanj in spretnosti OECD za Litvo je bila pripravljena leta 2020 v sodelovanju z litovskimi ministrstvi, da bi se razvili politični odzivi, prilagojeni posebnim potrebam države po znanjih in spretnostih. V njej so opredeljene priložnosti in priporočila za Litvo, da bi mlade bolje opremila z znanji in spretnostmi za delo in življenje, povečala udeležbo odraslih in podjetij pri učenju, bolje izkoristila znanja in spretnosti ljudi pri delu ter okrepila upravljanje politik na področju znanj in spretnosti.
Načrt digitalizacije litovske industrije 2020-2030 predlaga ključne srednjeročne ukrepe, ki jih je treba izvesti do leta 2027, in dolgoročne ukrepe, ki jih je treba izvesti do leta 2030, s poudarkom na izvajanju pridobljenih izkušenj in korektivnih ukrepov od leta 2021 do 2027. Osredotoča se na tehnologije, ki bodo do leta 2030 najbolj vplivale na digitalizacijo litovske industrije, kot so dodajalna proizvodnja, avtomatizacija, robotika, mehatronika, pametni senzorji, fotonika, internet stvari, kibernetska varnost, proizvodnja v oblaku, avtomatizirani sistemi za upravljanje skladišč, umetna inteligenca z razširjeno resničnostjo, sistemi za upravljanje podjetij.
V litovskem načrtu za oživitev gospodarstva in odpornost je 31,5 % celotnega proračuna namenjeno digitalni preobrazbi. Njegovi glavni cilji za naslednjih 12 mesecev bodo podlaga za inovativne tehnološke rešitve v poslovanju in vsakdanjem življenju, učinkovitost javnih storitev, preoblikovanje upravljanja javne informacijske tehnologije in korake v smeri 5G.
V načrtu je 32 % sredstev namenjenih digitalni preobrazbi, od tega 117 milijonov evrov za tehnologijo litvanskega jezika. Namen slednjih je olajšati univerzalni dostop do digitalnih virov ter omogočiti akademski sferi in industriji, da razvijeta tehnologije po meri. Projekt v vrednosti 35 milijonov evrov si na primer prizadeva razviti jezikovne vire za izboljšanje nacionalnih sistemov umetne inteligence za jezik in pomoč pri ohranjanju litvanskega jezika. Načrt podpira vzpostavitev državne infrastrukture za storitve v oblaku (95 milijonov EUR), eden glavnih ciljev pa je široka uvedba 5G (73,5 milijona EUR).
Namen digitalnega preoblikovanja izobraževanja "EdTech" je spodbujati uvajanje digitalnih izobraževalnih inovacij v šolah in izboljšati digitalne spretnosti izobraževalcev. Pobuda zajema razvoj digitalnih učnih orodij, digitalizacijo učnih vsebin ter nakup opreme za učenje na daljavo in hibridno učenje. Vzpostavljena bosta mreža izobraževalcev inovatorjev in testno okolje za digitalne izobraževalne inovacije. Z zagotavljanjem možnosti, da pedagogi pridobijo magisterij iz IT, se bodo izboljšale digitalne pedagoške kompetence. Pobuda, ki jo vodi Nacionalna agencija za izobraževanje v sodelovanju z visokošolskimi zavodi, se je začela leta 2022 in se bo zaključila leta 2024.
Cilj programa Millenium School Progress je reorganizirati in izboljšati šolsko infrastrukturo ter zagotoviti enak dostop do izobraževanja za vse otroke v Litvi, ne glede na kraj bivanja ali njihov socialno-ekonomski status. Program zagotavlja podporo za šolske dejavnosti, usposabljanje učiteljev in razvoj infrastrukture, hkrati pa določa zahteve za občine, ki zaprosijo za podporo. Program bo prejel 210 milijonov evrov iz Sklada za oživitev gospodarstva in odpornost. Začel se je izvajati januarja 2022. Precejšen delež občin je že določil šole, ki bodo sodelovale v programu. Zagotovljene so svetovalne storitve, da je mogoče oblikovati kakovostne naložbene načrte. Do konca junija 2026 bo vsaj 80 % litovskih občin izvajalo program Šola tisočletja, podprtih pa bo 150 šol.
Spletni dnevi starejših v Litvi so vsakoletna kampanja, ki jo od leta 2018 organizira združenje Langas ateiti. Vabi starejše, da se zanimajo za novosti na področju elektronskih storitev, se naučijo kritično vrednotiti informacije in izboljšajo svoje digitalne spretnosti.
Možnosti financiranja za izpopolnjevanje in prekvalifikacijo v podporo digitalnim kompetencam posameznikov in organizacij so na voljo v obliki posojil, nepovratnih sredstev in finančnih instrumentov. V obdobju 2021-2026 se večina dejavnosti na področju digitalne preobrazbe financira v okviru instrumenta za oživitev gospodarstva in odpornost, pa tudi kot dejavnosti v okviru shem nepovratnih sredstev Obzorje, Erasmus+, ESI in EGP. Več informacij lahko najdete na strani litovske nacionalne koalicije za digitalna znanja in spretnosti.
