Slovenija: Pregled digitalnih spretnosti

Uvod 

Indeks digitalnega gospodarstva in družbe (DESI) za leto 2022 kaže, da je Slovenija napredovala in je zdaj na skupni lestvici na 11. mestu, kar je najvišja uvrstitev za Slovenijo doslej. Slovenija ostaja nad evropskim povprečjem na področju povezljivosti in na področju vključevanja digitalnih tehnologij, zlasti storitev v oblaku in umetne inteligence. Na področju človeškega kapitala je Slovenija med državami članicami EU na 17. mestu. V primerjavi z letom 2021 se je delež strokovnjakov s področja IKT v človeškem kapitalu v Sloveniji povečal (2021: 4,4 %; 2022: 4,8 %) in je nad evropskim povprečjem. Delež ženskih strokovnjakov IKT ostaja enak (17 %) in ne dosega evropskega povprečja. Slovenija za evropskim povprečjem zaostaja tudi pri odstotkih oseb z vsaj osnovnim digitalnim znanjem in več kot osnovnim digitalnim znanjem (SI: 50 % in 20 %; EU: 54 % in 26 %). 

Microsoftov indeks digitalne prihodnostihttps://msit.powerbi.com/view?r=eyJrIjoiODQyY2JhOTMtMzAwMC00OWE0LWFmOTAtOGRmNDdiZDk1MDczIiwidCI6IjcyZjk4OGJmLTg2ZjEtNDFhZi05MWFiLTJkN2NkMDExZGI0NyIsImMiOjV9 meri stopnjo digitalizacije v 16 evropskih državah, vključno s Slovenijo. Indeks prinaša podatke o trenutni stopnji digitalizacije države in odkriva najuspešnejša področja, pa tudi področja, na katerih je treba še veliko postoriti, da bi pospešili proces digitalne preobrazbe. Digitalizacija je zaznana skozi 5 kategorij digitalnega razvoja: Digitalno poslovanje, digitalna vlada in javni sektor, digitalna infrastruktura, digitalni sektor in človeški kapital. Splošna raven digitalne razvitosti Slovenije je 107, kar je 7 % nad povprečjem srednje in vzhodne Evrope. V primerjavi z državami srednje in vzhodne Evrope je Slovenija glede splošne digitalizacije uvrščena nad povprečje in se na nekaterih področjih lahko kosa z nekaterimi najbolj digitalno razvitimi evropskimi državami. Dobre rezultate beleži na področju digitalizacije izobraževanja, človeških virov, vlaganj podjetij v raziskave in razvoj ter digitalne konkurenčnosti podjetij.  

Slovenska digitalna koalicija (Digitalna Slovenija) je bila ustanovljena leta 2016 kot večdeležniška platforma, ki jo koordinira Gospodarska zbornica Slovenije. Slovenska digitalna koalicija se osredotoča na doseganje medsektorskega multiplikativnega učinka, ki pospešuje razvoj digitalne družbe ter izkorišča priložnosti za razvoj IKT in interneta. prizadeva si za krepitev digitalnih spretnosti ter povečanje digitalnih kompetenc evropske družbe in delovne sile. Ponuja vpogled v evropske in nacionalne pobude in ukrepe na področju digitalnih spretnosti in znanja, možnosti usposabljanja in podporo pri razvoju kariere, dobre prakse, strokovne nasvete, vire in orodja, na raziskavah temelječe podatke, dejstva in številke, možnosti financiranja, novice, mnenja in dogodke. 

Pregled državnih strategij in nacionalnih pobud 

Državne strategije 

Strategija digitalne preobrazbe gospodarstva je bila pripravljena leta 2021, slovenska vlada pa jo je sprejela januarja 2022. Zajema napredne digitalne tehnologije, učinkovit ekosistem za konkurenčno gospodarstvo in trajnostno družbo kot podlago za rast digitalnega gospodarstva. Strategija se osredotoča na tri glavne cilje: napredne digitalne tehnologije, ki omogočajo digitalno preobrazbo gospodarstva; učinkovit ekosistem za konkurenčno gospodarstvo; odprta in trajnostna družba kot podlaga za rast digitalnega gospodarstva. 

Zakon o spodbujanju digitalne vključenosti je bil sprejet februarja 2022 in se nanaša na celotno prebivalstvo s ciljem digitalnega opolnomočenja državljanov z zagotavljanjem finančnih spodbud za nakup digitalne opreme ter prispevanjem k digitalizaciji šolskega procesa ter odgovorni in varni uporabi digitalnih tehnologij. 

Nacionalni program spodbujanja razvoja in uporabe umetne inteligence v Republiki Sloveniji do leta 2025 želi zagotoviti odprto in ustvarjalno okolje za hitro in učinkovito izmenjavo informacij, izmenjavo izkušenj in najboljših praks ter zagotoviti prostor za raziskave, razvoj, uvajanje in testiranje tehnologij umetne inteligence. 

Decembra 2022 je bila sprejeta Strategija digitalnih javnih storitev 2021-2030. Prizadeva si za zagotavljanje podatkov za boljše storitve in odločanje ter zagotavljanje varnega, zaupanja vrednega in vključujočega digitalnega okolja. 

Digitalna Slovenija 2030, nacionalna strategija za digitalno preobrazbo Slovenije do leta 2030, je bila objavljena marca 2023. Horizontalna načela strategije so: Splošno zavedanje o pomenu digitalne preobrazbe; Internet kot strateško orodje digitalne preobrazbe; Varovanje svobodnega in odprtega interneta; Prizadevanje za medsektorske sinergijske razvojne učinke; Uporaba slovenskega jezika in ohranjanje kulturne identitete; Spodbujanje raziskav in razvoja digitalnih tehnologij ter njihove uporabe; Strateška avtonomija, enotni digitalni trg in digitalna suverenost; Demokratična digitalna družba in doseganje razvojnih ciljev Slovenije z digitalno preobrazbo. 

Od leta 2021 ima Slovenija Ministrstvo za digitalno preobrazbo, ki spremlja in analizira stanje digitalne preobrazbe in informacijske družbe na nacionalni ravni. Pristojno je za področja informacijske družbe, elektronskih komunikacij, digitalne vključenosti, digitalnih kompetenc, podatkovnega gospodarstva, upravljanja informacijskih in komunikacijskih sistemov ter zagotavljanja elektronskih storitev javne uprave. V sodelovanju s pristojnimi ministrstvi in vladnimi službami pripravlja, usklajuje in izvaja nacionalne ukrepe in projekte na področju informacijske družbe in digitalnega preoblikovanja gospodarstva, javne uprave, zdravstva, pravosodja, kmetijstva, izobraževanja in drugih področij. 

Nacionalne pobude 

Slovenski načrt za oživitev in odpornost prispevajo k digitalni preobrazbi slovenske družbe in gospodarstva z 21,4 % vseh sredstev načrta. podpira digitalni prehod z reformami na področju digitalizacije javne uprave, znanj in spretnosti ter kibernetske varnosti. Strategija za digitalno preobrazbo in reforme na področju elektronske identifikacije so namenjene večji uporabi javnih e-storitev in digitalizaciji podjetij. 

Digitalno preobrazbo gospodarstva (podjetij in industrije) podpira sprejetje strategije za digitalno preobrazbo podjetij, smernic za inovativna javna naročila in operacionalizacijo enotne digitalne identitete (e-identitete) za podjetja. Strategija predvideva prenos različnih registrov v en sam poslovni register. V skladu s strategijo bo vsaj 200 podjetij pridobilo e-identiteto. 

Cilj projekta digitalne preobrazbe javne uprave in javnega sekotrja je izboljšati upravljanje digitalne preobrazbe v javni upravi. To bo doseženo s sprejetjem strategije digitalnih javnih storitev 2021-2030 in ustanovitvijo sveta za razvoj informatike kot usklajevalnega organa digitalnih rešitev. Svet za razvoj informatike je bil ustanovljen februarja 2022. Deluje kot organ upravljanja, ki usklajuje dejavnosti, povezane z naložbami v informacijsko tehnologijo v javnem sektorju, z njenimi standardi, zalednimi sistemi in drugim tehnološkim razvojem, kjer je združljivost sistemov bistvena za njihovo delovanje in vzdrževanje. Decembra 2022 je bila sprejeta strategija za digitalne javne storitve za obdobje 2021-2030. Prizadeva si za zagotavljanje podatkov za boljše storitve in odločanje ter zagotavljanje varnega, zaupanja vrednega in vključujočega digitalnega okolja. 

Inženirka leta je nagrada za navdihovanje mladih deklet pri izbiri inženirske kariere. Nagrada obravnava problem "nevidnosti" inženirk v družbi. Njen cilj je zagotoviti vzornike mladim dekletom ter izpostaviti delovne dosežke in prispevke slovenskih inženirk k družbi. Z izborom Inženirka leta Slovenija javnosti vsako leto predstavi 10 zanimivih inženirk, ki s svojo osebnostjo in delom lahko spodbudijo, navdihnejo ali spodbudijo mlade, da se odločijo za inženirski študij ali poklicno pot. Projekt že od leta 2012 navdušuje mlade ženske za tehniko, tehnologijo, naravoslovje in inovacije. 

E-vsebine in e-storitve v podporo uvajanju novih pristopov v izobraževanje je nov projekt, sprejet maja 2022. Njegov cilj je olajšati prehod Slovenije na digitalno izobraževanje. S prispevkom Evropskega sklada za regionalni razvoj bo projekt spodbujal večjo uporabo sodobne IKT pri poučevanju in učenju. V okviru projekta bodo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Akademska in raziskovalna mreža Slovenije (ARNES) ter Inštitut za informacijske študije zagotovili celovito nadgradnjo tako: (i) obstoječih izobraževalnih e-storitev in e-vsebin kot tudi (ii) obstoječega podpornega sistema za učence in učitelje v osnovnih in srednjih šolah. Nadgradnja bo izvedena v obdobju 2021-2023. Projekt bo pripomogel k izboljšanju: (i) učnih procesov, ki temeljijo na uporabi inovativnih pristopov; (ii) spretnosti mladih z večjo uporabo sodobne IKT pri poučevanju in učenju ter (iii) spretnosti učiteljev z večjo uporabo sodobne IKT pri poučevanju in učenju. 

Možnosti financiranja 

Možnosti financiranja za izpopolnjevanje in preusposabljanje v podporo digitalnim kompetencam posameznikov in organizacij so na voljo v obliki posojil, nepovratnih sredstev in finančnih instrumentov. V obdobju 2021-2026 se večina dejavnosti na področju digitalne preobrazbe financira v okviru instrumenta za oživitev gospodarstva in odpornost, financirajo pa se tudi kot dejavnosti v okviru shem nepovratnih sredstev Obzorje, Erasmus+, ESI in EGP. Več o tem si lahko preberete na strani Slovenske nacionalne koalicije za digitalne spretnosti in delovna mesta .