Evropska industrijska strategija

Evropska komisija je 10. marca 2020 začela izvajati evropsko industrijsko strategijo z jasno nalogo, da podpre industrijo EU, da bo vodilna pri prehodu na podnebno nevtralnost ter večjo povezljivost in digitalizacijo med sektorji in državami članicami EU. Dan po objavi industrijske strategije EU je agencija Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) pri Združenih narodih zdravstveno krizo COVID-19 uvrstila med svetovne pandemije. 

Kontekst industrijske strategije EU

Industrijska strategija EU vključuje ukrepe, katerih cilj je podpreti mala in srednje velika podjetja (MSP) in zagonska podjetja ter pospešiti digitalni in zeleni prehod, hkrati pa podpirati zaposlovanje in zmanjšati regulativne ovire za podjetja. V tem okviru strategija obravnava tudi vpliv krize COVID-19 na evropsko gospodarstvo in družbo, vključno z njenim učinkom na različne ekosisteme, podjetja in MSP. Kriza COVID-19 je še posebej prizadela MSP: 60 % jih je poročalo o zmanjšanju letnega prometa in skupnih prihodkov v letu 2020, približno 1,4 milijona zaposlenih v MSP pa je bilo odpuščenih. Poleg tega naj bi približno polovica podjetij leta 2021 manj vlagala, trgovina med državami članicami EU pa se je v drugi polovici leta 2020 zmanjšala za 24 %. Po trenutnih ocenah se je zaradi vpliva COVID-19 gospodarstvo EU zmanjšalo za več kot 6 %. Poleg tega je kriza COVID-19 prisilila k zaprtju evropskih meja, kar je začasno ustavilo prost pretok ljudi, blaga in storitev ter povzročilo motnje v globalnih dobavnih verigah, premaknilo povpraševanje in zmanjšalo razpoložljivost osnovnih izdelkov in storitev. 

Ključne prednostne naloge  

• Ohranjanje evropske konkurenčnosti v svetovnem okviru in zagotavljanje enakih konkurenčnih pogojev v Evropi in zunaj nje. 
• Doseganje podnebne nevtralnosti do leta 2050. 
• Oblikovanje evropske digitalne prihodnosti. 

Cilji 

Uvedba ukrepov, katerih cilj je podpreti in okrepiti odpornost in stabilnost evropskega enotnega trga, vključno z naslednjimi: 

• instrument za izredne razmere na enotnem trgu za spodbujanje evropskih temeljnih svoboščin ter dostopnosti ključnih proizvodov in storitev
• poglobitev enotnega trga EU z usklajevanjem standardov, krepitvijo digitalizacije nadzora trga in dodatnimi ukrepi za podporo poslovnemu razvoju malih in srednjih podjetij. 

Spremljanje in upravljanje odvisnosti za nudenje podpore evropski odprti strateški avtonomiji, predvidevanje pomanjkanja v dobavni verigi in izboljšanje evropske avtonomije na ključnih področjih. Drugi ukrepi v tem okviru vključujejo:

• vzpostavljanje različnih mednarodnih partnerstev ter spodbujanje svetovne trgovine in naložb med EU in svetom za krepitev evropske odpornosti
• spodbujanje industrijskih zavezništev kot orodja za privabljanje zasebnih vlagateljev ter spodbujanje oblikovanja poslovnih partnerstev in inovativnih modelov na pregleden in odprt način v skladu s pravili EU o konkurenci, katerih cilj je spodbujati zaposlovanje in ustvarjanje več delovnih mest. V tem okviru Evropska komisija uvaja zavezništva med industrijskimi deležniki na področju podatkov, robnega računalništva in računalništva v oblaku.  

Dejavnosti in ukrepi 

• Akcijski načrt za intelektualno lastnino za podporo tehnološki suverenosti EU ter okrepitev ukrepov proti kraji intelektualne lastnine in kibernetskemu kriminalu. 
• Spodbujanje poštene konkurence doma in v tujini ter čim večja uporaba nabora orodij mehanizma trgovinske zaščite. 
• Celovit sklop ukrepov za posodobitev in razogljičenje energetsko zelo intenzivnih industrij ter podporo trajnostni in pametni mobilnosti.
• Preprečevanje selitve virov CO2 in povečanje ponudbe nizkoogljične energije z odpravo tržnih ovir. 
• Podpiranje razvoja strateških digitalnih infrastruktur in ključnih omogočitvenih tehnologij.
• Zavezništvo za čisti vodik in načrtovana prihodnja zavezništva za nizkoogljične industrije ter industrijske oblake in platforme ter surovine.
• Predlaganje nadaljnje zakonodaje in smernic za zelena javna naročila.
• Ponovno osredotočanje na inovacije, naložbe in znanja in spretnosti.