Na podlagi nekaterih ugotovitev iz Cedefopovega poročila o izgubi delovnih mest in COVID-19 smo si podrobneje ogledali digitalne spretnosti in spretnosti na področju IKT ter kako lahko prispevajo k oblikovanju odpornejše Evrope.
Na podlagi nekaterih ugotovitev iz Cedefopovega poročila o izgubi delovnih mest in COVID-19 smo si podrobneje ogledali digitalne spretnosti in spretnosti na področju IKT ter kako lahko prispevajo k oblikovanju odpornejše Evrope.
Digitalne veščine
Osnovno,Vmesno,Napredno
Evropska unija
EU pobuda
Več kot leto in pol po prvih novicah o COVID-19 je jasno, da je pandemija močno vplivala na svetovno gospodarstvo in družbo, saj je ovirala skoraj vse sektorje, sisteme ali storitve ter povzročila spremembe v ključnih sektorjih, kot sta zdravstvo in izobraževanje. To je seveda vplivalo na znanja in spretnosti, zlasti na digitalna znanja - šole so prešle na učenje in poučevanje na daljavo, zdravniki pa so se s pacienti vse pogosteje posvetovali prek spleta in telefona. V Evropi je kriza COVID-19 zaustavila rast zaposlovanja in povzročila, da so celotni sektorji ostali brez dela, ter sprožila odziv politike brez primere. Sklad EU za oživitev gospodarstva in odpornost daje državam članicam EU na voljo 672,5 milijarde EUR, da bi odpravile nekatere posledice pandemije, in skupaj z NextGenerationEU predstavlja največji sveženj spodbud v zgodovini Evropske unije.
Podatki o izgubi delovnih mest zaradi pandemije COVID-19 se razlikujejo. To je predvsem posledica dejstva, da so države članice EU izgubo delovnih mest nadomestile z različnimi fiskalnimi ukrepi, kot so nudenje finančne podpore za delavce na dopustu in brezposelne, povečanje odpornosti podjetij s programi financiranja, povečanje socialnih in varstvenih plačil itd. Po nekaterih ocenah je kriza COVID-19 vsaj kratkoročno vplivala na do 59 milijonov delovnih mest v EU (ali 26 % celotne delovne sile). To vključuje ukrepe, kot so odpuščanja, trajna odpuščanja in skrajševanje delovnega časa. Ta slika se spreminja od ene države članice do druge, v različnih panogah in na različnih ravneh usposobljenosti.
Poročilo Izguba delovnih mest in COVID-19: ali so delo na daljavo, avtomatizacija in naloge na delovnem mestu pomembni?, ki ga je pripravil Cedefop, Evropski center za razvoj poklicnega usposabljanja, ponuja vpogled v prihodnost dela in v to, kako je pandemija vplivala na trende in podatke o zaposlovanju in znanju v Evropski uniji. Da bi ocenili vpliv COVID-19 na izgubo delovnih mest, poročilo obravnava dva dejavnika, ki se nanašata na različne vloge in poklice v EU - možnost dela na daljavo in tveganje avtomatizacije.
Iz poročila, ki temelji na podatkih iz scenarija vpliva, ki ga je Cedefop izvedel za poletno izdajo napovedi spretnosti, sta razvidni dve glavni ugotovitvi. Prvič, poklici in države, kjer imajo ljudje manj možnosti za delo na daljavo, so tudi bolj izpostavljeni avtomatizaciji, kar pomeni večjo pričakovano izgubo delovnih mest. Drugič, če pogledamo naloge, ki jih ljudje opravljajo na delovnem mestu, se zdi, da se ta izguba zmanjša v državah, kjer so znanja in spretnosti informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) pomembna za večji delež delovnih mest.
To velja zlasti za ranljivejše skupine delovne sile, vključno s tistimi z nizkimi kvalifikacijami in tistimi, ki nimajo digitalnih znanj, pri katerih obstaja večja verjetnost, da bodo izgubili službo, zaprli svoje malo podjetje ali se soočili s skrajšanjem delovnega časa. Nedavna raziskava Skupnega raziskovalnega središča Evropske komisije (JRC) prav tako kaže, da se bo vpliv krize COVID-19 najverjetneje osredotočil na najbolj ranljive skupine delovno aktivnega prebivalstva, kot so migranti, nizko kvalificirani delavci, delavci z nizkimi plačami in mladi delavci. Primer so poklici, ki zahtevajo fizično delo, pri katerih je negotovost dohodka velika, plače pa so na splošno nižje. Kot je prikazano na spodnji sliki, bo leta 2020 30 % izgubljenih delovnih mest predstavljalo delovna mesta, ki ustvarjajo nizke letne zaslužke.
V poročilu, ki poudarja pomembno vlogo dela na daljavo pri ohranjanju delovnih mest in prispevanju h gospodarski rasti, je ključni element delo na daljavo. Poročilo na podlagi medsektorskega modela ocenjuje, da bi se lahko samo šest tednov socialnih pravil za delo na daljavo zmanjšalo nacionalni BDP, pri čemer so med posameznimi državami velike razlike. Na Danskem, kjer ima večji delež delovne sile možnost opravljati dejavnosti na daljavo, je na primer učinek ocenjen na 4,3 %. To je več kot dvakrat več v primerjavi z oceno za Bolgarijo, ki znaša 9,2 %. Vendar pa delo na daljavo ni edini element, ki je v igri: ključna so tudi znanja in spretnosti. Po podatkih iz poročila Skupnega raziskovalnega središča (JRC) je bil leta 2019 delež delavcev v nemanualnih poklicih z nizkimi ali pomanjkljivimi digitalnimi spretnostmi v Bolgariji kar 40 %, kar je dvakrat več od povprečja EU (20 %), kar bi prav tako lahko ponudilo nekaj odgovorov na zgornje podatke.
Podobno je bilo ugotovljeno, da avtomatizacija bolj ogroža zaposlovanje v poklicih, ki imajo visoko pogostost rutinizacije in zahtevajo nizko stopnjo digitalnih spretnosti. Pričakujemo lahko, da bosta pandemija COVID-19 in njene posledice v večji meri prizadele poklice, ki so bolj nagnjeni k avtomatizaciji. Ker se pričakuje, da bo pandemija vplivala na prihodnje naložbene odločitve, je verjetno, da bodo podjetja v EU (do določene mere) pospešila uvajanje avtomatizacije. Primer je spletna trgovina na drobno, pri čemer se bodo nekatera podjetja morda odločila za popoln prehod na splet in odpustila delavce v fizičnih trgovinah.
Ker COVID-19 znatno pospešuje sedanje trende polarizacije delovnih mest in avtomatizacije, je treba evropsko delovno silo nujno pripraviti na prihodnje izzive. Vpogled v poročilo Cedefopa in napovedi o znanju in spretnostih kaže, da lahko znanje IKT pomaga zaposlenim ublažiti šok, ki ga prinaša COVID-19, in je povezano z gospodarsko in poslovno rastjo. Pričakuje se, da bodo delovna mesta, ki so zelo odvisna od teh znanj in spretnosti, utrpela manjšo izgubo delovnih mest in si po koncu pandemije hitreje opomogla. Nekatere pobude EU, ki so se že začele izvajati v podporo temu, vključujejo: Evropski pakt za znanja in spretnosti in EASE, medtem ko je finančna podpora in financiranje na voljo prek Evropskega socialnega sklada in drugih programov v okviru programa EU za oživitev in odpornost. Nenazadnje so v sporočilu Evropske komisije o digitalnem desetletju predstavljeni tudi cilji, ki zagotavljajo, da bo 80 % državljanov EU imelo vsaj osnovne digitalne spretnosti, do leta 2030 pa naj bi bilo 20 milijonov strokovnjakov na področju IKT, in sicer načrt in cilji za premostitev razlik med državami članicami in vzpostavitev odpornejše Evrope.