Eurobarometer 2021: težave pri učenju novih digitalnih znanj in spretnosti so glavna skrb Evropejcev

Skladno s posebno raziskavo Eurobarometra, izvedeno septembra in oktobra 2021, velika večina državljanov EU meni, da bodo imeli internet in digitalna orodja, v prihodnosti pomembno vlogo.

Vedno več Evropejcev vsak dan dostopa do interneta, v povprečju pa jih 85 % to počne vsaj enkrat na teden. S tem narašča tudi uporaba digitalnih orodij in rešitev, ki se širi po javni in zasebni sferi. Pandemija COVID-19 je to le še pospešila, saj so se šole preusmerile v učenje na daljavo, vladne smernice v državah članicah EU pa so spodbujale in predpisale delo na daljavo. Nekaj je jasno: kot Evropejci zdaj interneta ne potrebujemo le za medsebojno izmenjavo informacij ali zabavo: digitalne tehnologije in orodja nam omogočajo delo, upravljanje davkov, zdravstvenega zavarovanja in dostop do kulturnih storitev.

'Dostop do interneta ni več novost' 

Anketiranci so si morali predstavljati svoje življenje v letu 2030 in oceniti, kako pomembna bodo digitalna orodja in internet v njihovem življenju do leta 2030 ter ali pričakujejo, da jim bodo digitalna orodja in internet prinesli več prednosti kot slabosti. Dva od petih (ali 41 %) Evropejcev pričakujeta več prednosti kot slabosti. Nadaljnjih 43 % jih ni tako prepričanih o svoji oceni, saj pričakujejo tako izzive kot prednosti. 12 % državljanov EU meni, da bo internet do leta 2030 postal temačnejši in bo prinesel več slabosti kot koristi. 

Podrobnejša predstavitev držav članic EU: podrobnejša slika

Rezultati za posamezne države kažejo nekaj zanimivih vzorcev. Državljani v nekaterih državah EU so bolj optimistični glede prednosti digitalnih orodij: tako je na Finskem (67 %), Danskem (63 %) in Švedskem (62 %). V drugih pa državljani menijo, da digitalna orodja in internet prinašajo več izzivov kot koristi - tako meni 22 % vprašanih v Grčiji, 20 % v Avstriji in 18 % v Franciji. Nekateri pa preprosto ne vedo - več kot desetina vprašanih v Bolgariji je navedla, da ne vedo, kako naj odgovorijo na vprašanje. 

Nevihtno vreme pred nami: glavne skrbi Evropejcev 

Ko gre za to, kako evropski državljani dojemajo prihodnje izzive in skrbi, povezane z digitalnimi orodji in internetom, se kažejo različni vzorci glede na starostne skupine, raven digitalne usposobljenosti in področja zaskrbljenosti. 

Online/offline ravnovesje proti težavam pri učenju novih digitalnih spretnosti

Več kot tretjina (34 %) državljanov EU navaja, da se trudijo doseči zdravo online/offline ravnovesje. Več kot četrtina (26 %) vprašanih pa je navedla, da jih skrbi, kako težko se bodo naučili novih digitalnih spretnosti in kako bo to vplivalo na njihovo sodelovanje v družbi (na primer delo ali študij na daljavo, spletno glasovanje itd.). 

Na primer, 29 % anketirancev, starejših od 55 let, je bolj zaskrbljenih zaradi težav pri pridobivanju novih digitalnih znanj in spretnosti, da bi lahko aktivno sodelovali v družbi. To razmerje se postopoma zmanjšuje, ko pogledamo mlajše: 26 % pri osebah, starih od 40 do 54 let, in 23 % v starostni skupini od 15 do 24 let. Vidimo pa lahko tudi, da čeprav je starost lahko dejavnik, so izkušnje enako pomemben dejavnik: le 21 % oseb, starih od 25 do 39 let (tj. mladih z vsaj 2-3+ leti delovnih izkušenj), je bilo zaskrbljenih, da bi bilo učenje novih digitalnih znanj in spretnosti težavno.

Najmlajši anketiranci (15-24 let) so najbolj zaskrbljeni zaradi težav pri odklopu od interneta in družbenih omrežij ter iskanju ravnovesja med uporabo spleta in prostega časa. 

Kibernetski napadi in kibernetska kriminaliteta

Več kot polovica državljanov EU navaja, da jih skrbijo kibernetski napadi in kibernetski kriminal, kot so kraja ali zloraba osebnih podatkov, izsiljevalska programska oprema (zlonamerna programska oprema) ali "ribarjenje" (phishing), pa tudi varnost in dobro počutje otrok. 

Ko so anketiranci morali izbrati štiri vidike povečane vloge digitalnih orodij in interneta, ki jih najbolj skrbijo, je večina anketirancev navedla zaskrbljenost, povezano s povečano stopnjo kibernetskega kriminala in kibernetskih napadov ter predvidenimi posledicami (tj. izguba osebnih, občutljivih in finančnih podatkov). 

Varnost na spletu in dobro počutje otrok sta še ena ključnih skrbi, saj 53 % Evropejcev meni, da je to zanje pomemben dejavnik. 46 % ljudi skrbi tudi zloraba podatkov s strani podjetij in javne uprave zaradi nizke ravni digitalnega znanja in spretnosti. To velja tudi za dostop do spletnega sveta za invalide in tiste, ki živijo na območjih z omejenim dostopom do spleta ali brez njega (41 %).