Strokovnjaki za IKT: vrzel v spretnostih ovira rast v državah EU

V nedavni Eurostatovi raziskavi so bile preučene nekatere glavne ovire, s katerimi se mala in srednje velika podjetja (MSP) ter večja podjetja srečujejo pri zaposlovanju strokovnjakov s področja informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT), ter kako to vpliva na gospodarsko rast in stanje na trgu dela. Rezultati raziskave kažejo na neugoden trend: 55 % podjetij je imelo v letu 2019 težave pri zaposlovanju strokovnjakov s področja IKT. Poleg tega so imela mala in srednje velika podjetja pogosteje težave pri zapolnjevanju prostih delovnih mest na področju IKT. Razloge, kot so pomanjkanje prijav, pomanjkanje ustreznih kvalifikacij in višja plačna pričakovanja, pa so delila tako mala in srednja podjetja kot tudi njihovi večji kolegi. Ti trendi so vplivali na zaposlovanje, kar je privedlo do bolj zapletenega ali neuspešnega postopka zaposlovanja. 

Ti dogodki ne vplivajo le na konkurenčnost držav članic EU, temveč tudi neposredno na evropsko sposobnost doseganja cilja 20 milijonov strokovnjakov za IKT v EU do leta 2030, ki ga je Evropska komisija predstavila v sporočilu o digitalnem desetletju.

Ocenjevanje vrzeli v znanju in spretnostih v podjetjih

Podatki za strokovnjake na področju IKT - statistika o težje zapolnljivih prostih delovnih mestih v podjetjih so bili zbrani v okviru raziskave o uporabi IKT in e-poslovanju v podjetjih za leto 2020, katere namen je bil količinsko opredeliti in bolje razumeti trenutno vrzel v znanju v številnih izbranih gospodarskih sektorjih:

• predelovalnih dejavnostih;
• oskrba z električno energijo, plinom, paro in klimatskimi napravami; oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki ter saniranje okolja;
• gradbeništvo;
• trgovina na debelo in drobno, popravila motornih vozil in motociklov;
• promet in skladiščenje;
• turizem in nastanitev;
• Informacije in komunikacije;
• poslovanje z nepremičninami;
• Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti ter
• Upravne in podporne dejavnosti (razen "potovalnih agencij, organizatorjev potovanj ter drugih rezervacijskih in podobnih dejavnosti").

Analiziran je bil nabor znanj in spretnosti strokovnjakov za IKT v podjetjih: raziskava je bila osredotočena na podjetja EU, ki so zaposlila strokovnjake z različnimi vrstami znanj in spretnosti IKT, ki so organizirala usposabljanja o znanju in spretnostih IKT za svojo delovno silo in končno na odstotek dejavnosti ali projektov IKT, oddanih v zunanje izvajanje. 
Eurostatova opredelitev strokovnjakov IKT za to posebno raziskavo je bila "delavci, ki so sposobni razvijati, upravljati in vzdrževati sisteme IKT in za katere IKT predstavlja glavni del njihovega dela": strokovnjaki, ki so v središču te raziskave, imajo temeljno vlogo pri digitalnem preoblikovanju poslovnih procesov (e-poslovanje) in komercialnih transakcij, ki se izvajajo elektronsko (e-trgovanje).

Več kot polovica anketiranih podjetij ima težave pri zapolnjevanju prostih delovnih mest na področju IKT

Rezultati najprej kažejo, da bo leta 2020 19 % podjetij v EU zaposlovalo strokovnjake s področja IKT, pri čemer so med sektorji razlike: največji delež je v informacijskem in komunikacijskem sektorju, kjer bo leta 2020 72 % podjetij zaposlovalo strokovnjake s področja IKT, sledijo sektor "strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti" (30 %), sektor "oskrba z električno energijo, plinom, paro, klimatizacijo in vodo" (26 %) in "poslovanje z nepremičninami" (23 %). Najnižji delež podjetij, ki bodo v tem obdobju zaposlovala strokovnjake IKT, bo z 8 % predstavljal gradbeni sektor. 

Delež velikih podjetij, ki so zaposlovala strokovnjake IKT (76 %), je bil leta 2020 več kot petkrat višji od deleža MSP, ki so zaposlovala strokovnjake IKT (14 %): to stanje je tudi posledica težav pri iskanju ustreznih strokovnjakov IKT s strani MSP. Leta 2020 je 8 % podjetij v EU poročalo, da so leta 2019 zaposlila ali poskušala zaposliti strokovnjake za IKT, 5 % pa jih je imelo težave pri zapolnjevanju teh prostih delovnih mest. Poleg tega je imelo 55 % podjetij v letu 2019 težave pri zapolnjevanju teh prostih delovnih mest: pomanjkanje prijav, pomanjkanje ustreznih kvalifikacij in izkušenj ter visoka plačna pričakovanja so bili med glavnimi dejavniki, zaradi katerih je bilo zaposlovanje bolj zapleteno in/ali neuspešno. Zadnji omenjeni dejavnik, tj. plačna pričakovanja, je prav tako eden od močnih elementov, zaradi katerih je zaposlovanje strokovnjakov IKT za MSP v primerjavi z velikimi podjetji bolj zapleteno.

Usposabljanje delovne sile in zunanje izvajanje: dve strategiji za dohitevanje digitalne preobrazbe

Izkazalo se je tudi, da je usposabljanje delovne sile na vseh ravneh na področju znanja in spretnosti na področju IKT, čeprav gre za bistveno orodje za obvladovanje digitalne preobrazbe, težavno vprašanje za MSP: leta 2019 je 20 % podjetij v EU zagotovilo usposabljanje za vse svoje zaposlene, da bi izboljšalo njihovo znanje in spretnosti, povezane z IKT, 68 % med velikimi podjetji, kar je bilo več kot štirikrat več kot v malih podjetjih (15 %). Delež podjetij, ki so svojim strokovnjakom zagotavljala usposabljanje v zvezi z IKT, se je gibal od 3 % podjetij v gradbeništvu do 51 % v informacijsko-komunikacijskem sektorju. Leta 2019 je 17 % podjetij v EU zagotovilo usposabljanje na področju IKT tudi "drugim zaposlenim osebam". V vseh gospodarskih sektorjih, razen v sektorju informacijskih in komunikacijskih dejavnosti, je bil delež podjetij, ki so zagotavljala usposabljanje na področju IKT nespecialistom, višji od deleža podjetij, ki so zagotavljala usposabljanje strokovnjakom za IKT.

Ena od posledic vrzeli v znanju in spretnostih ter težav pri zaposlovanju usposobljenih strokovnjakov IKT je zelo visok odstotek zunanjega izvajanja storitev IKT, zlasti v nekaterih državah EU, na primer na Cipru in v Latviji, kjer je delež zunanjega izvajanja storitev IKT kar 84-odstoten. Leta 2019 je delež podjetij, ki svoje funkcije IKT oddajo v zunanje izvajanje, med velikimi podjetji dosegel 81 %, v primerjavi z 69 % pri malih podjetjih. Po drugi strani so bile razlike med podjetji različnih velikostnih razredov veliko večje, ko smo primerjali delež podjetij, v katerih so funkcije IKT opravljali lastni zaposleni. Medtem ko so v 85 % velikih podjetij funkcije IKT opravljali lastni zaposleni, je bilo tako le v 36 % malih podjetij.