Knjižničarstvo v Evropi - ugotavljanje strokovnih potreb

Cilj poročila "Knjižničarstvo v Evropi - ugotavljanje strokovnih potreb" je ugotoviti, kakšne vrzeli v znanju in spretnostih so v belgijskem, bolgarskem, grškem, italijanskem in latvijskem knjižničarskem sektorju nastale zaradi digitalne preobrazbe. Konzorcij se je osredotočil predvsem na javne knjižnice, saj so bile te za partnerje bolj pomembne, če pa je bilo mogoče pridobiti spoznanja iz drugih vrst knjižnic, so bile te vključene v rezultate poročila. 

Za pripravo poročila so partnerji izvedli štiri različne dejavnosti: dokumentacijsko raziskavo, anketa o potrebah po usposabljanju, poglobljene pogovore s knjižničarji in pogovore o najboljših praksah s ponudniki poklicnega izobraževanja in usposabljanja. V vsakem poglavju poročila so obravnavani rezultati iz vsake države in izdelana primerjalna analiza za vsako raziskovalno dejavnost. Na koncu poročila sta na podlagi rezultatov raziskave predlagana dva nastajajoča poklicna profila. 

Dokumentacijska raziskava

Rezultat raziskave je bila začetna vrzel v znanju in spretnostih v partnerskih državah. Bolgarski knjižničarji se želijo naučiti digitalnih spretnosti, kar kaže na nizko začetno raven teh spretnosti. Vendar se zdi, da zahteve glede digitalnih spretnosti v Italiji, Latviji, Belgiji in Grčiji kažejo, da se pričakuje osnovna raven z možnostjo izpopolnjevanja glede na razpoložljive možnosti neformalnega usposabljanja.

Anketa
Anketa o potrebah po usposabljanju, ki je bila namenjena knjižničarjem, je izpostavila tri šibka področja kompetenc DigComp 2.1: varnost, ustvarjanje digitalnih vsebin in reševanje problemov. Na splošno se je zdelo, da so knjižničarji, ki so izpolnili anketo, motivirani in da se zavedajo potrebe po osvežitvi svojih znanj ter so opredelili različne potrebe po usposabljanju za opravljanje svojih nalog:- Komunikacija prek spleta in brez povezave 

• - Komunikacija in interakcija z uporabniki 
• - Znanje o ustvarjanju digitalnih vsebin 
• - Raziskovanje tehnoloških sprememb 
• - Izpopolnjevanje informacijske, podatkovne in medijske pismenosti 
• - Ocenjevanje in spodbujanje skupnosti

Poglobljeni pogovori
Na splošno so sogovorniki menili, da je med poklicno potjo knjižničarja potrebno izpopolnjevanje, da bi bil na tekočem s spremembami v tehnologiji in imel ustrezno znanje. Več sogovornikov je opozorilo, da se knjižničarji morda počutijo samozavestne glede svojih sposobnosti medijske pismenosti, vendar se morajo redno usposabljati, da bi imeli znanja in spretnosti, ki so še naprej relevantna za njihov poklic. 

Pogovori o najboljših praksah na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja
Vsi opravljeni pogovori o dobrih praksah se nanašajo na različna področja digitalne kompetentnosti. Na splošno se priznava, da morajo biti knjižnične storitve bolj digitalno usmerjene in da morajo biti knjižnični delavci sposobni uporabljati digitalna orodja, da lahko služijo svojim skupnostim. Na podlagi teh intervjujev z dobrimi praksami, obstaja velika potreba po možnostih kombiniranega učenja, ki bi učencem omogočile usklajevanje poklicnih in osebnih obveznosti. Učni načrt BIBLIO VET bo vključeval praktične dejavnosti, zato se zdi, da je najboljša oblika kombinirana oblika, katere cilj je teoretične vidike posredovati prek spleta, učence pa združiti za osebne praktične dejavnosti. 

Profili delovnih mest 
Na podlagi potreb po usposabljanju, ki so jih v anketi in poglobljenih pogovorih izrazili knjižničarji, ter nacionalnih okoliščinah smo razvili dva različna delovna profila: V tem primeru sta bila oblikovana dva različna modela: Uslužbenec za vključevanje skupnosti in komuniciranje ter Spodbujevalec digitalne preobrazbe. Delovni profili, podrobno opisani v tem poročilu, so namenjeni potrebam po usposabljanju na področju komunikacije in spodbujanja skupnosti za prve ter digitalizacije in tehnične podpore za druge. Njihov cilj je izboljšati digitalno znanje in spretnosti vseh knjižničnih delavcev na vsaj "srednjo" raven na vseh področjih DigComp 2.1.