Poročilo o prihodnosti izobraževanja za digitalne spretnosti

EIT Digital je v začetku septembra 2022 objavil poročilo, ki obravnava vprašanja digitalnih spretnosti in digitalne specializacije z analizo ponudbe širše opredeljenega izobraževanja in usposabljanja, ki ga ponujajo javne in zasebne ustanove.

"Da bi odpravila vrzel v digitalnih spretnostih, mora Evropa posodobiti svoje zastarele javne programe digitalnega izobraževanja, povezati in racionalizirati zasebne pobude za digitalno izobraževanje ter bolje usklajevati vseevropske pobude, mreže in ekosisteme digitalnih spretnosti."

Evropa mora za digitalni prehod, ki ga je v zadnjih dveh letih pospešila digitalna mrzlica, ki jo je povzročil COVID-19, izvesti revolucijo znanja in spretnosti. Presečišče vključenosti in napredka je hkrati težava in priložnost. Poleg nadaljnjih programov za poučevanje in prekvalifikacijo dela odraslega prebivalstva, ki je že zdavnaj opustil študij, Evropa potrebuje izobraževalne sisteme, primerne za digitalno dobo. Da bi evropska podjetja in organizacije lahko uvajale inovacije na področju ključnih omogočitvenih tehnologij, kot sta umetna inteligenca ali internet stvari, morajo imeti tako osnovna digitalna znanja, ki so del današnjega razumevanja pismenosti, kot tudi specializirana znanja.

Ambiciozni cilji, ki jih je za leto 2030 na področju digitalnih spretnosti določil digitalni kompas EU, poudarjajo pomen dveh razsežnosti - osnovnih digitalnih spretnosti in digitalne specializacije. Toda glede na najnovejše raziskave sedanji programi ne bodo mogli uresničiti dveh glavnih ciljev digitalnega kompasa, in sicer do leta 2030 v EU zaposliti 20 milijonov digitalnih strokovnjakov in vsaj 80 % odraslega evropskega prebivalstva zagotoviti osnovne digitalne zmožnosti. Brez znatnega povečanja naložb in inovacij na strani ponudbe trenutna trajektorija pomeni, da bo do leta 2030 zaposlenih le 13,3 milijona digitalnih strokovnjakov in le 64 % prebivalstva bo imelo vsaj osnovne digitalne zmožnosti.

Za dosego najugodnejšega scenarija v Evropi poročilo opredeljuje pomembne vrzeli v obstoječem stanju, oblikuje sklepe na podlagi teh v prihodnost usmerjenih scenarijev in ponuja tri ključna priporočila:

1. Celoten evropski javni izobraževalni sistem, od osnovnih šol do univerz, mora nujno posodobiti večinoma zastarele programe digitalnega izobraževanja. Javna ponudba mora posodobiti učne načrte v osnovnih, srednjih in visokih šolah, da bodo bolje odražali zahteve trga dela in se prilagodili nastajajočim tehnologijam.

2. Razpršene zasebne pobude za digitalno izobraževanje morajo preiti na dopolnilno, širšo in bolje usklajeno celovito ponudbo pobud za digitalna znanja. Nevladni ponudniki usposabljanja bi morali razširiti svoje področje uporabe tako v smislu predmetov, ki jih pokrivajo, kot tudi občinstva, ki ga nameravajo doseči. Tehnološki giganti in drugi zasebni subjekti bi morali ponujati programe, ki presegajo tiste, ki so pomembni le za njihov tehnološki ekosistem, hkrati pa skupaj z regionalnimi vladami ponujati štipendije in druge finančne programe.

3. Potrebne so bolje organizirane vseevropske pobude, mreže in ekosistemi za digitalne spretnosti, da se poveča splošna kakovost, učinkovitost in uspešnost.Obstaja potreba po sodelovanju na evropski ravni, da bi cilje digitalnih spretnosti iz evropskega digitalnega kompasa dosegli na pravičen, vključujoč in trajnosten način, ob upoštevanju ogromnih ovir in stroškov, ki so s tem povezani. Izboljšati je treba usklajevanje, nadalje razvijati in vključiti zasebni sektor v vseevropske izobraževalne projekte, kot sta EIT in evropska univerzitetna omrežja.

Celotno poročilo