Projekt European Software Skills Alliance - kaj nam je prinesla raziskava trenutnih potreb?

Podjetja se pospešeno digitalizirajo. Če želijo ostati konkurenčna na trgu in se ustrezno prilagajati različnim spremembam, nimajo druge možnosti, kot slediti napredku tehnologije in digitalizacije. Z razvojem tehnologije, narašča potreba po kadrih z ustreznimi kompetencami. Pomembno je, da za to poiščemo ustrezne rešitve.

Projekt ESSA (European Software Skills Alliance) je štiriletna vseevropska pobuda, ki jo financira Evropska komisija. Cilj projekta je razvoj in izvajanje nove evropske strategije in učnega načrta poklicnega izobraževanja na področju programske opreme. Temelje projekta predstavljajo evropski strokovni standardi in okviri za informacijsko tehnologijo, kot je e-CF.

V sklopu projekta je bila izvedena raziskava trenutnih potreb. Uporabljenih je bilo več metod, in sicer pregled literature, analiza prostih delovnih mest, analiza baz podatkov, analiza poročil o trgu dela, vprašalnik in izvedba fokusnih skupin. V nadaljevanju predstavljamo do sedaj pridobljene rezultate.

Kaj smo ugotovili na področju trenutnih potreb?

Rezultati različnih metod so potrdili vrzel med povpraševanjem na trgu dela in kadrom oz. iskanimi kompetencami. Rezultati vprašalnika, kjer je sodelovalo 301 podjetij na ravni Evropske unije, so pokazali, da več kot polovica sodelujočih trenutno išče nove razvijalce, nekaj več kot tretjina pa preizkuševalce ali strokovnjake za DevOps. Prav tako je analiza prostih delovnih mest pokazala, da so prej navedeni profili med najbolj iskanimi, predvsem pri velikih podjetjih z več kot 250 zaposlenimi.
Podatki za Slovenijo kažejo, da več kot polovica sodelujočih podjetij trenutno išče nove razvijalce. Več kot 40 % sodelujočih slovenskih podjetij pričakuje, da bodo v naslednjih petih letih iskali nove razvijalce, načrtovalce rešitev in strokovnjake za DevOps.

Rezultati pregleda baz in poročil so pokazali, da se povečuje število težav pri zaposlovanju strokovnjakov na IKT področju (npr. pomanjkanje ustreznega kadra). Kar tri četrtine sodelujočih v anketi je odgovorilo, da je treba osebje na programerskih pozicijah dodatno usposabljati, večinoma zaradi novih tehnoloških napredkov, ki zahtevajo nova znanja, medtem ko so drugi razlog za potrebo po dodatnem usposabljanju kadrov novi poslovni procesi, ki prav tako zahtevajo nova znanja.

Z analizo poročil smo ugotovili, da se v nekaterih državah (npr. Romunija) soočajo s t.i. begom možganov, kar pomeni, da potencialni kandidati odhajajo v tujino, zaradi boljših delovnih pogojev. Določeni partnerji (npr. Irska, Estonija) strateško razvijajo metode za privabljanje IKT strokovnjakov iz tujine. Določene države aktivno  razvijajo različne metode aktivnega reševanja vrzeli med potrebami in obstoječim kadrom na trgu. Načrtujejo dodatne izobraževalne programe in omogočajo finančna sredstva za rešitve na tem področju. Prav tako se aktivno oblikujejo sodelovanja med izobraževalnimi ustanovami in podjetji oz. organizacijami. Določena podjetja razvijajo lastne akademije, kjer razvijajo kompetence pri že zaposlenih. Določena podjetja aktivno skrbijo za blagovno znamko podjetja, s čimer želijo privabiti IKT kader.

Kakšni so najbolj zaželeni vstopni kriteriji in katere so najbolj pričakovane kompetence?

Najbolj zaželena vstopna raven za vse profile je bila srednja raven. Pri čemer je pri 50 % objav za prosta delovna mesta, navedeno število let izkušenj manj kot tri leta. V veliko primerih število let izkušenj ni točno opredeljeno. Višje število let izkušenj kot tri leta, je opredeljeno v 10 % objav za prosta delovna mesta. Prav tako stopnja izobrazbe velikokrat ni natančno opredeljena, je pa najbolj zaželena stopnja EQF 6.

Najbolj iskana strokovna znanja so bila na področju specifičnih programskih jezikov. Najpogosteje se pojavljajo SQL, Javascript in HTML. Pri delovnih mestih za strokovnjake na področju DevOps je najbolj zaželeno znanje programskega jezika Python. Prav tako rezultati vprašalnika kažejo na potrebo po programerskih in algoritemskih veščinah. Pri pregledu izobraževalnih programov pa smo ugotovili, da je najbolj prisoten jezik Java (60 % izobraževalnih programov). Pogosto so prisotni tudi SQL, HTML in Python. Pri veščinah povezanih s poklicem, so najbolj zaželene kompetence s področja varnosti, projektno vodenje, razvoj programske opreme in veščine podatkovne znanosti.

Najbolj iskani mehki veščini znotraj prostih delovnih mest sta komunikacije in timsko delo (v 30 – 40 % oglasih za prosta delovna mesta). Pri vprašalniku pa so kot ključni mehki veščini bili izpostavljeni možnost reševanja problemov in kritično mišljenje. Komunikacija in timsko delo sta prav tako bili izpostavljeni kot pomembni. Dodatno je bila izpostavljena še samostojnost.

Katere kompetence bodo pomembne v naslednjih letih?

Določene vloge so zelo specifične, za točno določene potrebe določenega podjetja, kar lahko pomeni, da niso medsektorske. Ker se tehnologije hitro razvijajo, je težko napovedati, kako dolgo bodo te potrebe aktualne. Zato je vse večji poudarek na vseživljenjskem učenju in na razvijanju kompetenc na celotni poklicni poti. Z razvojem interdisciplinarnih in multidisciplinarnih skupin, se bo omogočilo lažje prehode med profili in razvijalo ustrezne kompetence za uspešno delo.

Na fokusnih skupinah je bil poudarjen razvoj strokovnjakov, ki imajo poleg poglobljenega znanja na specifičnem strokovnem področju, tudi široko znanje na drugih povezanih področjih in znanje na drugih znanstvenih področjih (npr. humanistika, strojništvo itd.) To bo pripomoglo k boljši komunikaciji, boljšem razumevanju in sodelovanju različnih strokovnjakov.

Tehnična znanja so pomembna, vendar ne brez drugih interdisciplinarnih znanj, ki posamezniku na področju razvoja programske opreme omogočajo razumevanje problema v širšem kontekstu. Na ta način lahko s sodelovanjem z drugimi poklicnimi profili lažje ugotovijo najboljše možne rešitve in bolje upoštevajo različne vidike, ki so povezani z izzivom.

Vseživljenjsko učenje je ključnega pomena, kar pomeni, da morajo študentje in zaposleni razvijati nove kompetence tekom svoje poklicne poti. Vrzel med ponudbo in povpraševanjem na trgu dela, bi bilo mogoče zapolniti z različnimi izobraževanji (npr. tečaji) za prekvalifikacijo ali izpopolnjevanje, ki bi jih izvajala IKT podjetja ali zasebni ponudniki. Večina strokovnjakov meni,  da bo večina specializacije potekala v podjetju, pri čemer bodo mentorji sodelavci. Ker kratka usposabljanja ne bodo zagotovila večjega števila delovne sile, je treba izboljšati univerzitetni program.

Zaradi hitrih sprememb na področju tehnologije, se morajo izobraževalne ustanove strateško soočiti z zahtevami po razvoju kompetenc. Usposobljeni izobraževalci, ustrezni načini poučevanja, oblikovanje ali nadgradnja obstoječih programov, morajo biti usklajeni z vizijo prihodnosti in s kompetencami, ki so zahtevane na trgu dela.