"Pregled računalniškega razmišljanja v obveznem izobraževanju: Pregled stanja in praks na tem področju" analizira, kako se računalniško razmišljanje izvaja v obveznem izobraževanju v državah članicah EU in drugih evropskih državah. V nadaljevanju si preberite, katere pobude se izvajajo, in priporočila za spodbujanje računalniškega razmišljanja v Evropi.
Digitalne veščine
Osnovno,Vmesno
Evropska unija
EU pobuda
Evropska komisija je določila šest prednostnih nalog za obdobje 2019-2024, med katerimi je tudi "Evropa, primerna za digitalno dobo". V okviru te digitalne strategije si Evropska komisija prizadeva uvesti nove generacije tehnologij in z njihovo uporabo opolnomočiti ljudi. To agendo je spremljal "Akcijski načrt za digitalno izobraževanje (2021-2027) - Ponastavitev izobraževanja in usposabljanja za digitalno dobo" iz leta 2021, v katerem so določene politične pobude v Evropski uniji (EU), ki podpirajo trajnostno in učinkovito prilagoditev sistemov izobraževanja in usposabljanja v državah članicah EU, da bi bili bolj primerni za digitalno dobo. Akcijski načrt za digitalno izobraževanje ima dve prednostni področji: 1) spodbujanje razvoja učinkovitega digitalnega izobraževalnega ekosistema in 2) krepitev kompetenc digitalnih spretnosti za digitalno preobrazbo. Računalniško izobraževanje kot tako spada v drugo prednostno področje Akcijskega načrta za digitalno izobraževanje kot zahteva za krepitev digitalnih spretnosti in kompetenc mladih.
Raziskovalna študija "Pregled računalniškega razmišljanja v obveznem izobraževanju: V študiji "Raziskovanje računalniškega mišljenja v obveznem izobraževanju v nekaterih evropskih državah članicah in tudi zunaj EU" so obravnavane vloge računalniškega razmišljanja v obveznem izobraževanju. Študijo je financiralo Skupno raziskovalno središče Evropske komisije (JRC), od aprila do decembra 2021 pa jo je izvajal Inštitut za izobraževalno tehnologijo Italijanskega nacionalnega raziskovalnega sveta (CNR-ITD) skupaj z Evropsko šolsko mrežo (EUN) in Univerzo v Vilni (VU). Namen in cilj študije je nadgraditi prejšnje poročilo Skupnega raziskovalnega središča "Razvoj računalniškega razmišljanja v obveznem izobraževanju: posledice za politiko in prakso". To prejšnje poročilo Skupnega raziskovalnega središča (JRC) je vsebovalo pregled ugotovitev raziskav ter lokalnih in političnih pobud za razvoj spretnosti računalniškega razmišljanja v obveznem izobraževanju v Evropi.
Pregled računalniškega razmišljanja v obveznem izobraževanju: Cilj raziskovalne študije je upoštevati vpliv pandemije COVID-19 ter vse priložnosti in izzive, ki jih je prinesla na področju digitalne preobrazbe in izobraževalnega sektorja.
V študiji so bile analizirane razmere v 29 Evropskih državah, od katerih je 18 držav članic in sedem drugih evropskih držav. Vsaka od teh držav je v svoj izobraževalni program uvedla osnovne koncepte računalništva. Predvsem Danska je poskusno uvedla številne ukrepe za vključitev spretnosti računalniškega mišljenja v svoj učni načrt. Na splošno so bili pri vključevanju računalniškega razmišljanja v obvezno izobraževanje opaženi trije različni pristopi:
V raziskavi je bilo ugotovljeno tudi, da so bili najučinkovitejši pedagoški pristopi za razvijanje spretnosti računalniškega mišljenja delo z resničnimi problemi in spodbujanje učencev k ustvarjanju lastnih programov, aplikacij, animacij, video iger itd. S temi metodami so lahko učenci iz pasivnih uporabnikov tehnologije prešli na aktivno ustvarjanje digitalnih vsebin in izdelkov.
Ta obsežna raziskava je na voljo za prenos in vabimo vas, da preverite, kakšna so priporočila za začetek uvajanja računalniškega razmišljanja v obvezno izobraževanje.
© European Commission
