Evropa potrebuje visokotehnološke talente (2022)

Z uvajanjem novih tehnologij povpraševanje po specializiranem osebju IKT po vsem svetu nenehno narašča v Evropi pa primanjkuje visokotehnoloških strokovnjakov, kar bi lahko ogrozilo njeno digitalno avtonomijo. Ta tema je obravnavana v prispevku "Evropa potrebuje visokotehnološke talente - vlaganje v ljudi za preprečevanje oligopolne dinamike in odvisnosti na tehnoloških trgih" Fundacije za evropske napredne študije (FEPS). Ta kratka predstavitev politike prikazuje vrzeli v digitalnih spretnostih v EU in preučuje politične ukrepe za preprečevanje samopotrjujoče se dinamike, ki težijo k temu, da se nadarjenost koncentrira v rokah nekaj tehnoloških voditeljev.

---

OZADJE

Nekaj podjetij v ZDA in na Kitajskem obvladuje ključne plasti digitalne dobavne verige. Ta geografska in gospodarska koncentracija ustvarja odvisnosti za EU. Blok se je doslej osredotočal na regulacijo podjetij, da bi zmanjšal tveganja. Vendar je zanemaril izobraževanje ljudi, da bi podprl resnično neodvisnost. EU šteje premalo digitalno usposobljenih diplomantov in preveč jih zapušča celino, da bi se pridružili drugim tehnološkim središčem. To pomanjkanje krepi koncentracijo trga, saj največja podjetja plačujejo najbolj konkurenčne plače in privabljajo velik delež svetovnih talentov. Prav tako ovira sedanja regulativna prizadevanja: EU ne more nadzorovati tehnologij, ki jih ne razume.

Visokotehnoloških znanj in spretnosti je kritično premalo in so glavno ozko grlo v digitalnem gospodarstvu, ki se zanaša na človeške talente, ki podatke spreminjajo v dragocene informacije. Podatki so morda gonilo novega gospodarstva, vendar nikakor niso redek vir. Redka pa je sposobnost, da surove podatke spremenimo v gospodarsko vrednost.

EU priznava potrebo po večjem številu znanj in spretnosti, vendar ne predlaga ustreznih ukrepov ali celo ne določi pravega cilja. Njena vodilna digitalna strategija se osredotoča na število strokovnjakov za IKT - cilj, kako to doseči pa je veliko preširok, da bi smiselno podpiral strateške cilje avtonomije. EU mora izpopolniti svoje metrike uspeha in spremljati nezadovoljeno povpraševanje delodajalcev po posebnih naprednih digitalnih znanjih in spretnostih ter nezadovoljeno povpraševanje študentov po posebnih programih.

K temu bi lahko pripomogli akcijski načrti EU, vključno z evropsko agendo znanj in spretnosti ter akcijskim načrtom za digitalno izobraževanje. Vendar pa pomanjkanje jasnih meja odgovornosti slabo vpliva na njihovo učinkovito izvajanje. Pridobivanje potrebnih znanj in spretnosti za samostojnejše digitalno gospodarstvo in družbo zahteva usklajen pristop v državah EU in med njimi - takšen, ki bo izkoristil številna področja politike in povezave med njimi. Visokotehnološke talente privlačijo živahna tehnološka središča; dinamični digitalni trgi ne bodo obstajali brez usposobljene delovne sile, usposobljena delovna sila brez dinamike lokalnega trga pa je recept za beg možganov. 

Če bi EU izgubila suverenost na digitalnem področju, bi bila dejansko ranljiva za pretrese pri oskrbi s tehnologijami, ki vse bolj poganjajo vse gospodarske sektorje. Prav tako bi lahko Unija postala dovzetna za izsiljevanje ali nezmožna urejati temeljne tehnologije v skladu s svojimi vrednotami. Strateška avtonomija na področju digitalnih tehnologij zahteva, da EU spodbuja dinamiko v celotni digitalni dobavni verigi.