Trendi OECD, ki oblikujejo izobraževanje (2022)

Hitre tehnološke spremembe morda ne bodo pomagale pri reševanju nujnih družbenih potreb, kljub vse večji povezanosti pa se mnogi počutijo osamljene in brez glasu. Kot rešitev za te različne izzive se pogosto predlaga boljše izobraževanje. Študija OECD Trends Shaping Education 2022 (Trendi, ki oblikujejo izobraževanje 2022) raziskuje megatrende, ki vplivajo na prihodnost izobraževanja, od zgodnjega otroštva do vseživljenjskega učenja.

Preučevanje prihodnosti izobraževanja v okviru glavnih gospodarskih, političnih, družbenih in tehnoloških trendov je potrebno, da bi izobraževanje podpiralo posameznike pri njihovem osebnostnem, državljanskem in strokovnem razvoju. V zapletenem in hitro spreminjajočem se svetu bo to morda zahtevalo premislek o razmerju med formalnim in neformalnim učenjem ter preoblikovanje vsebine in izvajanja izobraževanja. V vse bolj digitaliziranem svetu bi lahko ti prepleteni in razvijajoči se trendi vplivali na samo naravo znanja in učenja.

Poročilo, ki obravnava vpliv COVID-19, preden se posveti trendom in njihovim posledicam za izobraževanje, je razdeljeno na pet poglavij:

Poglavje 1 - Rast. V njem je prikazano, kako je gospodarska rast milijone ljudi rešila revščine in dvignila življenjski standard po vsem svetu. Kljub vse večjemu blagostanju pa se socialno-ekonomske neenakosti povečujejo, netrajnostna raba virov pa obremenjuje naše okolje. 

Poglavje 2 - Življenje in delo. V njem je poudarjeno stalno skrajševanje delovnega časa v primerjavi s stotimi leti nazaj in porast prožnega dela, kot sta delo s krajšim delovnim časom ali delo na daljavo. Digitalne tehnologije nam vse bolj pomagajo pri upravljanju zasebnega življenja, od sledenja dnevnim korakom do organiziranja zmenkov. Doma se družinske strukture še naprej razvijajo, pri čemer se počasi, a vztrajno približujejo enakosti spolov. 

Poglavje 3 - Znanje in moč. Digitalne tehnologije omogočajo skoraj neskončno količino podatkov in informacij ter zagotavljajo nova, zmogljiva sredstva za sprejemanje odločitev in reševanje problemov. Kljub temu so se pojavila nova vprašanja, na primer, kako ravnati z obilico, včasih lažnih ali zavajajočih informacij v hitro spreminjajočem se kontekstu in kako najbolje uspešno mobilizirati našo kolektivno inteligenco. 

Poglavje 4, Identiteta in pripadnost. V globalnem in digitalnem svetu naše življenje vse bolj določata individualizacija in izbira, tradicionalne zavezujoče moči, kot sta vera in pripadnost narodu, pa v številnih državah upadajo. Virtualni svet omogoča raziskovanje identitet na povsem nove načine, posameznikom in skupinam pa daje večji glas in omogoča nove oblike pripadnosti. Kljub temu so družbe vse bolj razdrobljene, številne oblike prikrajšanosti in diskriminacije pa ostajajo nespremenjene.

Poglavje 5, Naša spreminjajoča se narava. Poudarja prepletanje družbenih in okoljskih procesov, ki oblikujejo človekovo blaginjo, od pridelave hrane in prehranjevanja do digitalnih komunikacij in osebnih odnosov. Najti moramo novo razmerje med inovacijami in napredkom, tehnološkimi možnostmi ter našimi družbenimi in planetarnimi potrebami.