Usmerjanje Evrope v digitalni prehod na človeka (CEDEFOP 2022)

Digitalni prehod je povsod okoli nas, vendar vsi delavci nimajo enakih koristi. Mnogi niso izpostavljeni digitalni tehnologiji ali pa so zaposleni na nizkokvalificiranih, rutinskih in nezapletenih delovnih mestih. To poročilo predstavlja dragocene dokaze iz Cedefopove druge evropske raziskave o spretnostih in delovnih mestih (ESJS2), ki zajema več kot 46 000 odraslih delavcev v 29 evropskih državah. Ponazarja vpliv pandemije, prikazuje uporabo različnih vrst digitalne tehnologije in razmišlja o njihovih posledicah za spreminjanje nalog, potreb po znanjih in spretnostih. Obilje novih dokazov podpira digitalne agende EU in programe spretnosti ter njihove ambiciozne cilje. V tem poročilu Cedefop zagovarja dobro počutje delavcev in kakovostna delovna mesta v središču evropskega digitalnega prehoda.

To poročilo jasno kaže, da je digitalni prehod predvsem prehod na spretnosti in ne nenadzorovano delo, ki uničuje megatrend. Nekatera delovna mesta bodo izgubljena in nekatere naloge bodo prevzeli roboti ali druga tehnologija, a hkrati se bodo pojavila nova delovna mesta in naloge. Politike EU na področju digitalizacije, (poklicnega) izobraževanja in usposabljanja ter spretnosti upravičeno poudarjajo, kako pomembno je, da imajo evropski državljani možnosti in sredstva za razvoj, nadgradnjo ali posodobitev svojih digitalnih spretnosti. Da bi bile takšne politike v celoti učinkovite, jih je treba dopolniti z inovativnimi pristopi k spodbujanju uporabe spretnosti pri delu, s preoblikovanjem ali preoblikovanjem delovnih mest, maksimiranjem njihovega učnega potenciala, opolnomočenjem delavcev ali z novimi pristopi k organizaciji dela.

Razlike v uveljavljanju dela na daljavo in uporabi novih digitalnih tehnologij pri delu povečujejo digitalni razkorak na evropskih trgih dela. Politika EU na področju znanj in spretnosti lahko prispeva k temu, da bo več delovnih mest z nižjo usposobljenostjo proaktivno postalo odpornih, tako da bo mogoče prihodnje zdravstvene krize, izredne socialne razmere in druge pretrese bolje obvladati. To pomeni bolj sistematično spodbujanje in trženje potenciala digitalnih tehnologij za trajnostno delo. Dobre prakse, ki prikazujejo, kako je podjetjem v ranljivih sektorjih in poklicih uspelo preživeti šok pandemije in uspevalo s pomočjo digitalne tehnologije, lahko navdihujejo oblikovalce politik, da naredijo trge dela in družbe bolj odporne.

Digitalne, socialne, PIU, spretnosti in sorodne politike EU so že močno osredotočene na odpravljanje digitalnih razkorakov. Dokazi ESJS2 potrjujejo pomembnost širokih pristopov, ki priznavajo, da se resnične spremembe ne zgodijo z ukrepi, ki za izhodišče vzamejo načelo enake velikosti za vse. Poleg zmanjševanja temeljnih vrzeli v digitalnih spretnostih odraslih delavcev na delovnih mestih z (zelo) nizko digitalno intenzivnostjo lahko veliko koristi tudi tistim, ki so izpostavljeni tehnološkim inovacijam na digitalno intenzivnih delovnih mestih z visoko usposobljenostjo. Boj proti tehnološkemu zastarelosti, ki izpodriva spretnosti, in omogočanje delavcem, da v celoti izkoristijo prednosti nove digitalne tehnologije, sta med najpomembnejšimi načeli oblikovanja. Bolj sistematičen pristop k oblikovanju in izvajanju poklicnega poklicnega izobraževanja in usposabljanja prispeva k ozaveščanju delavcev o njihovem učnem in produktivnem potencialu.

Poročilo kaže, da sta kljub pospeševanju digitalizacije zaradi pandemije pomanjkanje naložb v digitalno infrastrukturo in počasen napredek pri prilagajanju novim digitalnim načinom dela še vedno realnost na številnih današnjih delovnih mestih v EU. Boljše usklajevanje med fiskalno, digitalno, socialno politiko, politiko poklicnega izobraževanja in usposabljanja, spretnostmi in povezanimi politikami ter sistematično razmišljanje o ekosistemu spretnosti lahko prispeva k povečanju števila digitalno bolj zapletenih delovnih mest in olajša oblikovanje spodbud, ki spodbujajo digitalno izpopolnjevanje delavcev.

Pri izvajanju digitalnih politik, politik poklicnega izobraževanja in usposabljanja, spretnosti in povezanih politik, doseganje delavcev, ki najbolj potrebujejo usposabljanje digitalnih veščin (dajanje prednosti nižje izobraženim in starejšim delavcem, ženskam, ljudem, ki živijo na podeželju, ali tistim, ki so zaposleni na nizko ali polkvalificiranih delovnih mestih in manjše ustanove) bi morala biti prednostna naloga. Identifikacija spretnosti, potrjevanje in usmerjanje za kartiranje (neformalnih) digitalnih spretnosti delavcev olajša prehod na delovna mesta, ki bolje uporabljajo njihove digitalne spretnosti. Pomembno je odpraviti informacijske vrzeli, ki so posledica premajhne izpostavljenosti tehnologiji. Takšne vrzeli so ovira za odrasle delavce pri sprejemanju in oklepanju tehnologije ter zmanjšujejo verjetnost vlaganja v njihove digitalne spretnosti.

Povečevanje povpraševanja po spretnostih in kompleksnosti delovnih mest v evropskih podjetjih prek intervencij na strani povpraševanja je ključnega pomena za boljšo uporabo spretnosti, ki jih imajo evropski delavci. Ti dopolnjujejo ukrepe na strani ponudbe za boj proti neusklajenosti znanj in spretnosti (npr. boljše obveščanje o trgu dela, poklicno usmerjanje in svetovanje, zagotavljanje poklicnega izobraževanja in usposabljanja), ki – čeprav so sami po sebi ključni – ne morejo v celoti premagati neskladij. Za izvajanje učinkovitih programov za inovacije delovne sile je bistvenega pomena krepitev vodstvenega izobraževanja in usposabljanja ter predstavitev primerov dobre prakse oblikovanja delovnih mest, osredotočenega na človeka, in digitalnih naložb. Dokazi in politika lahko podpirajo podjetja pri usklajevanju korporativnih digitalnih in inovacijskih strategij z naložbami v spretnosti in praksami uporabe ter jim pomagajo okrepiti, doseči ali ponovno pridobiti konkurenčnost.