Zakon o umetni inteligenci: pomoč ali ovira za MSP?

Tehnološki razvoj umetne inteligence (UI) poteka hitro, naložbe v rešitve, ki temeljijo na UI, pa se po vsem svetu močno povečujejo. Evropa pri tem ni izjema. Zaradi velikega vpliva, ki ga imajo te tehnologije na državljane in njihove temeljne pravice, je treba vzpostaviti regulativne prakse. Evropska komisija ima jasno strategijo za spodbujanje digitalne preobrazbe, digitalni prostor in umetna inteligenca pa se - v prizadevanjih za zaščito temeljnih pravic državljanov - vse bolj regulirata. V ta namen je Komisija aprila 2021 predlagala regulativni okvir za umetno inteligenco (akt o umetni inteligenci). Da bi zagotovili poštenost in zanesljivost vseh sistemov UI z visokim tveganjem, ki se uporabljajo v Evropi, bodo morali sistemi UI v skladu z aktom o UI opraviti oceno skladnosti in ugotavljanje skladnosti, kar bo za podjetja, zlasti MSP, drago. MSP so v ospredju inovacij v Evropi, vendar jih zlahka ohromijo visoki stroški skladnosti, zaradi česar tvegajo, da bodo nosila nevzdržno breme.

Glavni cilj študije je bil oceniti stroške, ki bi jih imela MSP, da bi zagotovila skladnost z zahtevami zakona o umetni inteligenci. V ta namen smo predvideli naslednje štiri scenarije:

• Scenarij 1 je standardni stroškovni model IARR - ki izračunava skupne stroške kot vsoto stroškov skladnosti in stroškov usklajevanja - prilagodil modeliranemu MSP, tako da je skupno tržno vrednost UI delil z vrednostjo ene enote UI in jo nato pomnožil s stroški usklajevanja.
• Kljub temu, da je scenarij 2 upošteval pristop standardnega stroškovnega modela, je stroške skladnosti izračunal na podlagi vrednosti raziskav in razvoja namesto na podlagi skupne tržne vrednosti UI.
• Scenarij 3 zagotavlja alternativni pristop, pri katerem skupni stroški niso izračunani kot delež vrednosti UI, temveč so sestavljeni iz stroškov razvoja programske opreme in stroškov za dejavnosti zagotavljanja skladnosti v zvezi z R&R.
• Četrti scenarij (scenarij 3b) temelji na predpostavkah scenarija 3 in dodatno vključuje prihranke stroškov za MSP, ki izhajajo iz sodelovanja evropskih centrov za digitalne inovacije (EDIH) ter centrov za testiranje in eksperimentiranje (TEF).

Rezultati analize kažejo, da so stroški usklajevanja, če se izračunajo kot v scenariju 3 (301 200 EUR), več kot desetkrat nižji od stroškov, izračunanih kot neposredni delež tržne vrednosti UI (približno 4 milijone EUR v scenariju 1). Če se v analizo vključijo EDIH in TEF (scenarij 3b), se pričakuje, da se stroški še dodatno znižajo (229 444 EUR), prav tako pa tudi število EPDČ, potrebnih za izpolnjevanje zahtev.

Kot je bilo prikazano v tem dokumentu, bodo imeli EDIH in TEF pomembno vlogo pri zmanjševanju stroškov usklajevanja za MSP pri izpolnjevanju zahtev zakona o umetni inteligenci. Priporoča se pravočasna vključitev EDIH in TEF - z razvojem skupnih tehnoloških, pravnih in upravljavskih storitev -, da se aktivirajo ekonomije obsega in ustvarijo prihranki stroškov za MSP pri izpolnjevanju novih zahtev. Dodatne raziskave o koristih, ki bi jih MSP lahko imela od EDIH in TEF, bi pripomogle k trdnejšemu argumentu za sprejetje umetne inteligence.