Trg dela po Covidu-19: Napoved zaposlovanja OECD za leto 2021

V najnovejšem objavljenem poročilu OECD o trgu dela, Employment Outlook 2021, je poudarjeno, da počasno okrevanje na trgu dela pomeni veliko tveganje za dolgotrajno brezposelnost in da so se vlade odzvale tako, da so za obvladovanje razmer gradile na znanju in spretnostih.

Zbrani podatki kažejo, da se je leta 2020 drastično povečala zlasti vrzel pri zaposlovanju mladih, saj je bilo v državah OECD v primerjavi z letom 2019 skoraj 3 M več mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo (NEET). Položaj odraslih ni boljši: v državah OECD je danes v primerjavi z letom 2019 14 M več neaktivnih oseb: to pomeni ljudi, ki ne delajo ali iščejo zaposlitve. Povečalo se je tudi povprečno trajanje brezposelnosti v kategoriji od 6 do 12 mesecev. 

Pozitivna nota v teh drastičnih pandemičnih razmerah je odziv nacionalnih vlad na krizo, večje zavedanje, da ta zgodovinski trenutek predstavlja edinstveno priložnost za "ponovno vzpostavitev odpornejših trgov dela z reševanjem dolgotrajnih strukturnih vprašanj, ki jih je kriza COVID-19 še poslabšala".
Sedanji odziv, ki se zelo razlikuje od tistega v prejšnjih krizah v zgodovini, ni bil zmanjševanje sredstev: nasprotno, nacionalne vlade so za obnovo namenile sredstva brez primere in so pripravljene na obdobje od 5 do 10 let obnovitvenih del. Pomemben primer je instrument EU za oživitev gospodarstva in odpornost: 723,8 milijarde EUR (v cenah iz leta 2020) v obliki posojil (385,8 milijarde EUR) in nepovratnih sredstev (338 milijard EUR), ki so na voljo za podporo reformam in naložbam, ki jih izvajajo evropske države članice.
Raziskava OECD kaže, da je 53 % držav v letu 2021 povečalo podporo iskalcem zaposlitve, 52 % pa podporo za usklajevanje potreb po znanju in spretnostih ter talentov. Izpopolnjevanje in prekvalifikacija delovne sile je v raziskavi OECD jasno opredeljena kot orodje za hitrejše okrevanje tistih, ki jim grozi večje tveganje kronične brezposelnosti.

Dobre prakse iz evropskih držav 

Kar zadeva dobre prakse, konkretne primere tega pristopa v nekaterih državah izvajajo javni zavodi za zaposlovanje. Na Irskem je na primer ministrstvo za zaposlovanje in socialno zaščito ustvarilo spletno mesto, ki povezuje razseljene delavce iz nedavno zaprtih podjetij z delovnimi mesti v zdravstvu, maloprodaji, znanosti o življenju, infrastrukturi in IT, podpori strankam in drugih sektorjih, ki se soočajo s kratkoročnimi kadrovskimi potrebami. Tudi litovski zavod za zaposlovanje je sodeloval s ponudnikom množičnih odprtih spletnih tečajev (MOOC) Coursera, da bi poleti in jeseni 2020 zagotovil brezplačne tečaje za brezposelne odrasle. V pobudi je sodelovalo že več tisoč brezposelnih odraslih, ki so se udeležili spletnega učenja. Zavod za zaposlovanje v Bruslju je na svojem spletišču razvil tudi aktivno kampanjo, v okviru katere z uporabo glasila oglašuje ponudbe za usposabljanje (zlasti osnovna digitalna znanja in jezikovno usposabljanje) in spodbuja odrasle, da jih uporabijo. Tudi italijanska vlada je vzpostavila spletno stran, na kateri so zbrani različni kratki tečaji, ki lahko vodjem in zaposlenim pomagajo razviti spretnosti in kompetence za učinkovitejše delo na daljavo.
Več vlad je sodelovalo tudi z izobraževalnimi ustanovami, da bi dosegle hiter napredek pri zagotavljanju spletnega učenja v času pandemije. Francija je na primer za obdobje treh mesecev uvedla brezplačne spletne tečaje poklicnega izobraževanja in usposabljanja, vključno s temeljnim učnim načrtom poklicnih šol in glavnimi tečaji usposabljanja za pridobitev poklicne kvalifikacije. medtem ko so na Nizozemskem za učence, ki nimajo dovolj digitalnih virov, organizirali osebno poklicno izobraževanje in usposabljanje v majhnih skupinah.
Vlaganje v izpopolnjevanje in prekvalifikacijo brezposelnih in razseljenih delavcev je bilo prepoznano kot temeljni ukrep za podporo prehodu na novo delovno mesto v obdobju okrevanja in odziv na spremembe v povpraševanju po spretnostih, ki jih prinašajo avtomatizacija, digitalizacija in strukturne spremembe. Sedanja kriza je bolj kot kdaj koli prej poudarila pomen razvijanja spretnosti, potrebnih za dostop do različnih digitalnih orodij, tudi za iskanje zaposlitve in spletno usposabljanje. 

Sedanja kriza je poudarila potrebo po krepitvi digitalnih spretnosti

Kriza je poudarila, da bo nadaljnji razvoj spletnega učenja temeljnega pomena: zaradi politik socialne distanciranosti so trendi digitalizacije skokovito narasli, zato morajo države vlagati v digitalno usposabljanje in spretnosti. 
To pomeni osnovna digitalna znanja in spretnosti, pa tudi napredna znanja in spretnosti: nekatere države, ki so imele obstoječe rešitve za spletno usposabljanje, so lahko hitro usposobile delavce na vseh ravneh, v zadnjih mesecih pa so bili po vsem svetu uvedeni množični odprti spletni tečaji (MOOC) za vse sektorje.
Osnovno usposabljanje za računalniško pismenost lahko iskalcem zaposlitve z nizkimi kvalifikacijami omogoči pridobitev digitalnih spretnosti, ki se zdaj zahtevajo v skoraj vseh poklicih, potrebne pa so tudi za samo iskanje zaposlitve. Številne države so vzpostavile programe, namenjene odraslim z zelo nizkim znanjem in spretnostmi na področju IKT. 
Med dobrimi praksami, navedenimi v raziskavi OECD, je Portugalska omenjena zaradi obsežnega sklopa programov digitalnega usposabljanja, da bi svojo delovno silo opremila z znanji, potrebnimi za uspeh v digitalni dobi, in sicer zaradi programa Activar.PT. V sodelovanju z zainteresiranimi stranmi iz zasebnega sektorja je hitro ugotovila vrzeli v znanju in spretnostih ter oblikovala akreditirane programe usposabljanja za brezposelne mlade odrasle in ranljive skupine na različnih poteh usposabljanja. Hkrati je uvedla digitalno jamstvo, da bi do leta 2023 vsem brezposelnim zagotovila ponudbo digitalnega usposabljanja, ki bi ustrezala njihovi ravni kvalifikacij in profilu znanj in spretnosti. 

Skratka, v sedanjih kriznih razmerah je treba vlade odločno in dobro usmeriti v opremljanje prebivalstva s potrebnimi digitalnimi spretnostmi, saj je v poročilu OECD zapisano, da "če ne bomo zdaj obravnavali neenakosti in izključenosti, bo to verjetno povzročilo globlje socialne razlike ter negativno vplivalo na produktivnost in gospodarsko okrevanje".