Bolj digitalna Valonija: državljanski barometer 2021

Digitalna Valonija, agencija za digitalni razvoj valonske regije v Belgiji, je objavila državljanski barometer za leto 2021 o digitalni pismenosti in dostopu do digitalnih tehnologij s prihodnjim programom, ki temelji na štirih glavnih akcijskih področjih: šole, kvalifikacije za usposabljanje, vseživljenjsko učenje in vključevanje ranljivih skupin.

Raziskava analizira razmere v valonski regiji v luči pandemičnih razmer in obravnava številne vidike, kot so dostop do povezljivosti in delo na daljavo ter splošna digitalna zrelost prebivalstva regije.

Ugotovitve barometra prinašajo pozitivno sporočilo: občutek "digitalne usposobljenosti" državljanov se je povečal, pozitivno pa napreduje tudi kazalnik zrelosti. Natančneje, občutek "digitalne usposobljenosti" se je v primerjavi s prejšnjo oceno pred dvema letoma povečal s 56 na 59, medtem ko se je odstotek prebivalstva, za katerega je ocenjeno, da ima šibko raven digitalne zrelosti, zmanjšal z 20,6 % na 17,9 %.

Te pozitivne znake spremlja še en pozitiven učinek: vse večji del prebivalstva meni, da njihova znanja in spretnosti niso zadostna, zato več kot tretjina Valoncev zahteva več usposabljanja o digitalnih znanjih in spretnostih. To je znak, da je pandemija ustvarila večje povpraševanje po digitalnih spretnostih na vseh ravneh, zato se mora regionalna uprava odzvati. 
Dejstvo, da letos le 6 % valonskih državljanov še nikoli ni bilo priključenih na internet, medtem ko je bilo pred dvema letoma takih 12 %, pomeni, da je treba še toliko bolj nujno opolnomočiti vse državljane za uporabo tehnologije v vsakdanjem življenju in pri delu.

Digitalno izobraževanje za vse državljane
Digitalno izobraževanje se bolj kot kdaj koli prej uveljavlja kot glavni način za zagotavljanje, da je prebivalstvo bolje obveščeno o morebitnih prednostih, pa tudi o pasteh, predvsem pa o znanju, ki je potrebno za čim boljše izkoriščanje teh tehnologij za sodelovanje v gospodarskem in družbenem življenju ter za prispevanje k družbi in državljanstvu.
Velik poudarek je na potrebi po digitalnem usposabljanju najšibkejših skupin prebivalstva in na potrebi po globalnem načrtu za digitalno vključevanje, ki je bistvenega pomena za usposabljanje in podporo ljudem med delovno aktivnim prebivalstvom, ki nimajo potrebnih osnovnih znanj, pa tudi vsem ljudem, ki niso ali niso več aktivni (zlasti zlasti starejšim, pa tudi samskim ženskam, beguncem itn.). 
Močneje je treba spodbujati tudi regionalne strukture za digitalne spretnosti, temeljne strukture, kot so Espaces Publics Numériques (EPN), ki so javni centri, v katerih se lahko državljani naučijo uporabljati digitalna orodja ter imajo dostop do orodij in internetne povezave po demokratični ceni, ter PMTIC, javni centri, ki podpirajo brezposelne osebe pri usposabljanju na področju osnovnih digitalnih spretnosti in iskanju zaposlitve. 

Ukrepi, opisani v poročilu, poudarjajo, kako bi bilo treba še naprej podpirati tako digitalno učenje v šolah, pri tem pa ne smemo pozabiti na vseživljenjsko učenje in poklicno izobraževanje in usposabljanje, saj se digitalna tehnologija nenehno spreminja in pri številnih uporabnikih, tudi pri izkušenih uporabnikih interneta, sproža vprašanja, celo skrbi.