Vlada je sprejela nacionalni program spodbujanja razvoja in uporabe umetne inteligence do leta 2025, s čimer izpolnjuje zavezo za pripravo nacionalnega strateškega dokumenta za umetno inteligenco.
Vlada je sprejela nacionalni program spodbujanja razvoja in uporabe umetne inteligence do leta 2025, s čimer izpolnjuje zavezo za pripravo nacionalnega strateškega dokumenta za umetno inteligenco.
Umetna inteligenca
Napredno
Ministrstvo za javno upravo
Slovenija
Slovenščina
Nacionalna pobuda
Različne tehnologije umetne inteligence (UI) vse bolj prodirajo v vse vrste proizvodov in storitev in tako oblikujejo kompleksen družbeno tehnični sistem, ki spreminjajo obstoječa razmerja tako na ekonomskem, pravnem kot tudi na političnem področju.
Hitrost in potencialni učinek uvajanja UI napoveduje družbene in geopolitične spremembe, ki bodo verjetno zaznamovale bodoči razvoj celotnega sveta.
Posamezne države področju umetne inteligence izkazujejo izjemno prioriteto, saj nekateri napovedujejo, da bodo tisti, ki bodo obvladovali umetno inteligenco, obvladovali svet, zato je pomembno uveljavljati evropske usmeritve razvoja in uporabe umetne inteligence, ki zagovarjajo odgovorno uporabo umetne inteligenci, ki je osredotočena na človeka in upošteva evropske vrednote, etična načela in človekove pravice ter prioritete.
Za spopadanje s temi izzivi so potrebne pametne in učinkovite javne politike, s katerimi bomo zagotovili zaupanje ljudi v umetno inteligenco in omejili njene negativne vplive na posameznika in družbo ter izkoristili prednosti, ki jih umetna inteligenca lahko prinese v naša življenja, kar bo omogočilo, da bomo imeli od umetne inteligence koristi vsi ljudje, predvsem pri izboljšanju življenjskih razmer in življenjskega standarda.
Slovenija se je s potrditvijo programa uvrstila ob bok državam EU, ki so že pripravile nacionalne strateške usmeritve za področje umetne inteligence ter se zavezale k skupnemu sodelovanju na tem področju na ravni EU. Slovenija bo pri tem gradila na dolgoletnih izkušnjah in znanju, ki ga imajo naši strokovnjaki na tem področju.
Ta nacionalni program za UI za obdobje 2020–2025 zato vključuje 10 strateških ciljev, ki jih bo Slovenija dosegla z ukrepi na šestih področjih izvajanja. Ukrepi naslavljajo celoten inovacijski cikel, v katerem posamezni ukrepi naslavljajo problematiko, za katero so resorno odgovorna različna ministrstva.
Drugi strateški cilj pa je v celoti namenjen izobraževanju in krepitvi človeških virov.
Cilj programa je zagotoviti podporo na treh področjih: (1) zagotavljanje znanja UI, potrebnega za raziskave in razvoj (strokovni kader za raziskave in razvoj tehnologij in rešitev UI ter razvoj novih inovativnih proizvodov in storitev, ki bodo vključevali UI); (2) zagotavljanje znanje UI, potrebnega za uporabo UI pri delu in zaposlitvi (zaposleni z znanjem in poklicnimi kvalifikacijami s področja UI, potrebnimi za uporabo proizvodov in storitev, ki vključujejo UI, pri svojem delu), ter (3) zagotavljanje splošnega zavedanja, razumevanja, znanja in kompetenc za uporabo storitev in proizvodov, temelječih na UI, za splošno javnost (najširša populacija).
Izobraževanje UI zahteva, da so vsebine računalništva in informatike, relevantne za UI, oziroma vsebine s področij, ki so potrebne za razumevanje UI (na primer angl. computational thinking), prisotne na vseh ravneh formalnega izobraževanja44, od osnovne šole do doktorskega študija (terciarna raven), hkrati pa tudi na področju izobraževanja odraslih. Izobraževanje v Sloveniji mora slediti družbenemu in tehnološkemu razvoju ter upoštevati tudi ključne trende na trgu dela, da bi se tako zagotovile ustrezne kompetence za posamezna delovna mesta in povečala možnost za mobilnost zaposlenih med delovnimi mesti s ciljem povečati možnost odzivanja na spremembe na trgu dela, ki jih bo povzročila obsežnejša uporaba in uvajanje UI, tudi z vidika enakosti spolov. Slovenija bo zato z vidika slednjega pozorna na rezultate študije o možnostih in izzivih novih oblik dela v povezavi z UI in enakostjo spolov, ki jo bo izvedel Evropski inštitut za enakost spolov, ter bo rezultate študije uporabila in promovirala tudi v kontekstu nacionalnih in evropskih aktivnosti. Na različnih ravneh se pripravljajo tudi že kompetenčni modeli za t. i. poklice prihodnosti, ki bodo osnova za kreiranje novih naprednih delovnih mest, kar bo ključno tudi za Slovenijo. Ti bodo zelo pomembni pri preobrazbi trga dela, ki bo omogočila uspešno adaptacijo zaposlitvenih profilov za uvajanje UI, ter pri prenosu tehnologij UI v inovativne proizvode in storitve v gospodarstvu, v prednostne storitve javnega sektorja ter pri uporabi UI v poslovanju za optimizacijo poslovnih procesov in oblikovanje inovativnih poslovnih modelov. Ključni pogoj uspešnega uvajanja UI je zaupanje splošne javnosti v UI ter na tej podlagi razumevanje priložnosti in nevarnosti, ki jih UI prinaša v njihova življenja. To pa zaradi hitre in predvidoma obsežne spremembe v družbi zaradi UI zahteva ustrezno vseživljenjsko učenje, saj spremembe ne bodo enkratne, zato bodo potrebne obsežne prilagoditve v poklicnem in zasebnem življenju skozi celotno življenjsko obdobje. Podpora vseživljenjskemu izobraževanju UI tudi za ranljivejše skupine in osebe s posebnimi potrebami bo pomagala zmanjšati nevarnost družbene in digitalne izključenosti, ki bi se zaradi uvajanja UI lahko na določenih področjih družbe še povečala.
Uporaba UI na vseh delovnih področjih bo zahtevala spremembo pristopa in metod tudi na področju izobraževanja in preverjanja znanja. Izobraževanje se bo moralo odmakniti od enostavnega posredovanja podatkov in znanja k bolj prilagodljivemu poučevanju in usposabljanju ob upoštevanju posameznikovega potenciala in talentov. UI bo omogočila učinkovitejšo in bolj smiselno uporabo UI za personalizirano učenje (v učenca usmerjen pristop, posebne izobraževalne potrebe), pametno poučevanje (analitike učenja, reševanje problemov pri poučevanju, premoščanje pomanjkljivosti v pouku), zagotavljanje kakovosti izobraževalnih vsebin (učni viri in učni načrti, ki ustrezajo dejanskim potrebam družbe in trgov dela, prevajanje) itd., s čimer bo omogočeno tudi bolj učinkovito prilagajanje pogostim spremembam v okolju (delovnem in zasebnem). Uporaba UI v izobraževanju bo omogočila pravičnejši dostop do izobraževanja tudi ranljivejšim skupinam in osebam s posebnimi potrebami, saj raba rešitev UI omogoča prilagoditve izobraževalnih virov in metod vsakemu posamezniku glede na njegove potrebe in preference. Še zlasti je pomembno, da bodo učitelji na vseh ravneh izobraževanja poznali in razumeli rešitve UI tako dobro, da jih bodo dejavno uporabljali kot orodje, ki jim bo olajšalo delo tako, da jim bo približalo potrebe učencev, naredilo potrebne analize, olajšalo ocenjevanje in navsezadnje tudi nadgradnjo lastnega profesionalnega razvoja.
Aktivnosti na teh področjih že potekajo, vendar žal nesistematično, neusklajeno, brez ustrezne finančne podpore in brez potrebnega spremljanja učinkov. Poleg pregleda študijskih programov in predmetnikov potrebujemo tudi sistematičen pregled aktivnosti, ki se že izvajajo (delavnice, poletne šole, konference, doktorske seminarje itd.). Če želimo doseči skladno in človeku prijazno uvajanje UI v družbo, potrebujemo usklajeno izvajanje in financiranje ustreznih ukrepov izobraževanja.
Za doseganje cilja se izvedejo naslednji ukrepi:
2.1 |
Sistematičen pregled predmetnikov vseh študijskih programov na terciarni ravni, njihova analiza z vidika potreb in možnosti uporabe UI ter vključitev relevantnih vsebin s področja UI. |
2.2 |
Sistematičen pregled in analiza predmetnikov študijskih programov za strokovno izobraževanje na področju UI na terciarni ravni ter njihova dopolnitev glede na zadnja dognanja na področju UI v svetu |
2.3 |
Sistematičen pregled in posodobitev izobraževalnih programov na osnovno- in srednješolski ravni z vidika vključenosti temeljnih vsebin računalništva in informatike ter vsebin, ki jih zahtevata razvoj in uvajanje UI (npr. angl. computational thinking), in uveljavitev predlogov skupine RINOS do leta 2023. |
2.4 |
Analiza potreb in možnosti oblikovanja interdisciplinarnih študijskih programov na terciarni ravni, ki povezujejo UI in podatkovno znanost na eni strani ter humanistiko in pravo na drugi strani. |
2.5 |
Podpora obštudijskim dejavnostim (npr. poletne šole, tečaji, delavnice in nadgraditev teh dejavnosti z regijskimi, državnimi tekmovanji) za osnovnošolce, srednješolce in študente za seznanitev s temami, potrebnimi za razumevanje, razvoj, uvajanje in uporabo UI |
2.6 |
Priprava platforme in izobraževalnih vsebin za izobraževanje na daljavo na vseh ravneh formalnega izobraževanja in vseživljenjskega učenja s ciljem omogočiti pridobitev naprednih strokovnih digitalnih znanj in spretnosti, zlasti na področju UI in podatkovne znanosti ter družbenih, etičnih in pravnih vidikov UI. |
2.7 |
Analiza možnih ukrepov za oblikovanje stimulativnega okolja za delo in življenje visoko izobraženih strokovnjakov s področja UI v Sloveniji ter blažitev problema bega možganov (v javni visokošolski in raziskovalni sferi ter v gospodarstvu), vključno z instrumenti podpore pri ohranjanju lastnih visoko izobraženih talentov v Sloveniji ter vračanju domačih in privabljanju tujih strokovnjakov v Slovenijo iz tujine. |
2.8 |
Analiza preobrazbe trga dela, delovnih razmerij, pogojev in organizacije dela, zaposlitvenih profilov in delovnih mest v različnih sektorjih v Sloveniji, ki imajo potencial, da bodo nadomeščena ali spremenjena zaradi uvajanja UI, tudi z vidika enakosti spolov, v obdobju desetih let |
2.9 |
Podpora programom usposabljanja zaposlenih (tečaji, seminarji) za pridobitev novih znanj, veščin in poklicnih kvalifikacij s področja UI (angl. re-skilling). |
2.10 |
Podpora programom digitalnega usposabljanja in opismenjevanja najširše populacije, vključno z ranljivimi skupinami in zlasti z osebami s posebnimi potrebami, za pridobivanje digitalnih kompetenc in uporabniških znanj s področja UI (splošno vseživljenjsko učenje, računalniško opismenjevanje odraslih). |
2.11 |
Priprava izobraževalnih vsebin in primerov uporabe UI pri različnih predmetih in drugih dejavnostih v osnovnih in srednjih šolah (npr. slovenščina, zgodovina, kemija, biologija, umetnost), s poudarkom na praktični demonstraciji uporabnosti UI pri poučevanju vsebin danih predmetov. |
Sprejeto s strani Vlade Republike Slovenije dne 27. 5. 2021
110.000.000 €
Strategija je pripravljena s pomočjo članov Slovenske digitalne koalicije.
Strategija je pripravljena s pomočjo članov Slovenske digitalne koalicije.