Kakšna digitalna znanja potrebujejo strokovnjaki v sektorju kulturne dediščine? Poročilo projekta EU Heritage, ki ga financira EU, analizira sedanjo ponudbo usposabljanja in opredeljuje prihodnje potrebe.
Kakšna digitalna znanja potrebujejo strokovnjaki v sektorju kulturne dediščine? Poročilo projekta EU Heritage, ki ga financira EU, analizira sedanjo ponudbo usposabljanja in opredeljuje prihodnje potrebe.
Digitalne veščine
Osnovno,Vmesno,Napredno
Umetnost in humanistika
Evropska unija
Mednarodna pobuda
Poročilo
Poročilo Skills profile for cultural heritage je del rezultatov projekta EU Heritage, transnacionalnega projekta, ki ga financira EU in je bil razvit v okviru programa Erasmus + EU (Sector Skills Alliance for Design and Delivery of VET), ki ga koordinira Materahub in je namenjen številnim akterjem v sektorju kulturne dediščine in turizma: strokovnjakom s področja kulturne dediščine in kulturnega turizma, MSP, zagonskim podjetjem in podjetnikom, umetnikom, ustvarjalcem in drugim strokovnjakom iz kulturnih in ustvarjalnih industrij.
Poročilo je rezultat raziskave, izvedene v okviru projekta Skills for promotion, valorisation, exploitation, mediation and interpretation of European Cultural Heritage. Glavni namen raziskave je bil ugotoviti znanja in potrebe v sektorju kulturne dediščine in drugih z njo povezanih panog, da bi pripravili profil znanj in spretnosti za upravljavce kulturne dediščine in druge strokovnjake, ki delujejo na področju promocije, valorizacije, izkoriščanja, posredovanja in interpretacije dediščine.
Raziskava je potekala od februarja do septembra 2019 in je vključevala tri glavne dejavnosti: dokumentacijsko raziskavo, kvantitativno raziskavo (anketa) in kvalitativno raziskavo (intervjuji s strokovnjaki).
Digitalna znanja in spretnosti za strokovnjake s področja kulturne dediščine: trenutno stanje
Predstavljeni so nekateri zelo zanimivi rezultati v zvezi z razpoložljivostjo usposabljanja na področju digitalnih spretnosti in močno potrebo po pridobivanju tega sklopa spretnosti.
V okviru področij dejavnosti, ki jih je opredelil projekt, velja omeniti, da je večina vseh anketirancev na področju promocije dediščine izrazila potrebo po izboljšanju spretnosti na področju ozaveščanja in vključevanja skupnosti, spretnosti gradnje mreže, velika večina pa je v tem smislu omenila potrebo po spretnostih na področju trženja in družbenih medijev. Na področju izkoriščanja dediščine je večina anketirancev omenila potrebo po izboljšanju znanja za inovacije, medtem ko je bila na področju posredovanja in interpretacije kategorija želenih usposabljanj bolj splošna "digitalne veščine".
Zanimiv element je bilo dejstvo, da skoraj polovica anketirancev meni, da priznanja in veščine formalnega izobraževanja ne zadoščajo, in bi potrebovali več usposabljanj za vodenje projektov, odnose z javnostmi, vključevanje in razvoj občinstva, zbiranje in analizo podatkov ter osnovno uporabo računalnika.
Anketirani strokovnjaki menijo, da je digitalna in medijska pismenost še ena pomembna spretnost , omenjeno pa je tudi, da je starostna vrzel ponavadi ovira pri sprejemanju novih tehnologij na različnih področjih dejavnosti. Pripravljenost učiti se novih stvari ter eksperimentirati z novimi in inovativnimi tehnikami pomaga pri vseh vidikih promocije, valorizacije, izkoriščanja in interpretacije dediščine, pri čemer se jasno zavedajo, da biti digitalno pismen ne pomeni biti strokovnjak za digitalno okolje, temveč je treba imeti vsaj osnovno razumevanje in pregled nad tem, zakaj in kako uporabljati digitalne tehnologije.
Prav tako se priznava, da digitalizacija in povečanje uporabe IKT v sektorju kulturne dediščine olajšujeta dostop do širšega občinstva. Nekateri anketiranci so mnenja, da v organizacijah zelo primanjkuje digitalnih kompetenc.
Med zaključki poročila je skupno mnenje večine anketirancev, da je digitalno okolje v sektorju kulturne dediščine že prisotno in da se zato od strokovnjakov pričakuje, da imajo dobre digitalne spretnosti, poleg tega pa so pripravljeni slediti novostim in se učiti o novih tehnologijah ter načinih za njihovo uvajanje v svoje projekte ali institucije.
Čeprav v sektorju kulturne dediščine obstajajo vrzeli na področju digitalnih spretnosti, bo izpopolnjevanje in prekvalifikacija strokovnjakov temeljno orodje za nadaljnji razvoj celotnega sektorja, tako v zvezi z doseganjem in vzpostavljanjem skupnosti ter uporabniško izkušnjo javnosti kot tudi za dejavnosti zbiranja sredstev, na primer z uporabo množičnega financiranja (angl. crowdfunding).
© EU Heritage Project