Hrvaška – Strategija za digitalno Hrvaško za obdobje do leta 2032

Nacionalni parlament je decembra 2022 sprejel Strategijo za digitalno Hrvaško za obdobje do leta 2032. Cilj strategije je digitalizirati hrvaško družbo, javno upravo in gospodarstvo v obdobju do leta 2032.

Strategija na podlagi ciljev evropskega digitalnega desetletja določa okvir za nacionalne in zasebne naložbe ter naložbe EU v digitalni prehod na Hrvaškem ter opredeljuje strateške cilje na področju digitalnega prehoda gospodarstva, digitalizacije javne uprave in pravosodja, digitalne povezljivosti ter razvoja digitalnih znanj in spretnosti ter delovnih mest.

Strateški cilji so določeni na štirih prednostnih področjih:

• Razvito in inovativno digitalno gospodarstvo.
• Digitalizirana javna uprava.
• Vzpostavljena, razpoložljiva in uporabljena zelo visokozmogljiva omrežja (VHCN).
• Razviti digitalne kompetence za delo in življenje v digitalni dobi.

Glavna ovira za uresničitev potenciala digitalizacije je pomanjkanje skladnosti znanj in spretnosti delovne sile s potrebami trga dela, ne le v smislu števila strokovnjakov za IKT, temveč tudi digitalnih znanj in spretnosti delovne sile zunaj sektorja IKT. Druge ključne pomanjkljivosti Hrvaške na področju digitalnih kompetenc in digitalnih delovnih mest, ki jih je treba obravnavati, vključujejo pomanjkanje osnovnošolskih in srednješolskih učiteljev na področjih naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike (predvsem matematika, fizika in informatika), ki zapustijo izobraževalni sistem zaradi nizkih plač. Velika pomanjkljivost je tudi pomanjkanje strokovnjakov za IKT na trgu dela glede na potrebe in potencialno rast podjetij. Poleg tega je analiza pokazala, da v vseživljenjskem učenju ne sodeluje dovolj hrvaških državljanov, da bi pridobili digitalne kompetence.

Prednostna področja razvoja digitalnih kompetenc: 

• Povečanje števila strokovnjakov za IKT na trgu dela.
• Razvoj digitalnih kompetenc državljanov za delo in življenje v digitalni dobi s pomočjo IKT.
• Digitalni prehod, ki podpira razvoj izobraževalnega in raziskovalnega sistema.

Hrvaška želi postati država z digitalno in gospodarsko konkurenčnimi podjetji ter digitalizirano javno upravo z vzpostavitvijo regulativnega, naložbenega in davčnega okolja, ki spodbuja tehnološki razvoj in inovacije, vlaga v digitalne kompetence državljanov ter povečuje število strokovnjakov za IKT v zasebnem in javnem sektorju.

Časovnica/časovni načrt

Objavljeno leta 2022. Ukrepi za obdobje 2022–2032.

Proračun

Finančni okvir za izvajanje te strategije je vključen v:

• Državni proračun Hrvaške, vsi viri financiranja skupaj v državnem proračunu in proračuni, ki so del državnega proračuna.
• Večletni finančni okvir Evropske unije (za obdobje 2014–2020, izvajanje do leta 2023 in obdobje 2021–2027), ki vključuje:
  • programi, ki jih financirajo: Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR), Evropski socialni sklad plus (ESS+), Sklad za pravični prehod in Evropski sklad za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo (ESPRA) (območja, opredeljena v operativnem programu za konkurenčnost in kohezijo (2021–2027) (OPCC) in operativnem programu za učinkovite človeške vire (2021–2027);
  • Mehanizem za okrevanje in odpornost (področja, opredeljena v nacionalnem načrtu za okrevanje in odpornost za obdobje 2021–2026).

Sodelovanje deležnikov

Za pripravo in izvajanje strategije je odgovoren osrednji državni urad za razvoj digitalne družbe v sodelovanju z glavnimi deležniki: pristojni javni organi, predstavniki poslovnih združenj in socialnih partnerjev, akademska in znanstvena skupnost, organizacije civilne družbe in zainteresirana javnost, ki so sodelovali pri delu strokovne delovne skupine in podskupin. Pri pripravi strategije je sodelovalo več kot 40 organizacij.

Sodelovanje deležnikov

Za pripravo in izvajanje strategije je odgovoren osrednji državni urad za razvoj digitalne družbe v sodelovanju z glavnimi deležniki: pristojni javni organi, predstavniki poslovnih združenj in socialnih partnerjev, akademska in znanstvena skupnost, organizacije civilne družbe in zainteresirana javnost, ki so sodelovali pri delu strokovne delovne skupine in podskupin. Pri pripravi strategije je sodelovalo več kot 40 organizacij.