V sedmi izdaji Monitorja Mednarodne organizacije dela je predstavljena najnovejša analiza vpliva COVID-19 na trg dela.
V sedmi izdaji Monitorja Mednarodne organizacije dela je predstavljena najnovejša analiza vpliva COVID-19 na trg dela.
Digitalne veščine
Osnovno,Vmesno
Osnovne in splošne izobraževalne aktivnosti/izidi, podrobneje neopredeljeno
Evropska unija
Mednarodna pobuda
Poročilo
Sedma izdaja publikacije Mednarodne organizacije dela (ILO) Monitor predstavlja najnovejšo analizo vpliva COVID-19 na trg dela.
V skladu s tem letnim poročilom se na svetovnih trgih dela pojavljajo začasni znaki okrevanja po motnjah brez primere, ki jih je leta 2020 povzročila pandemija COVID-19. Poročilo potrjuje velikanski vpliv, ki so ga trgi dela utrpeli leta 2020. Najnovejši podatki kažejo, da je bilo v celotnem lanskem letu (glede na četrto četrtletje 2019) izgubljenih 8,8 odstotka svetovnih delovnih ur, kar ustreza 255 milijonom delovnih mest s polnim delovnim časom. To je približno štirikrat več od števila izgubljenih delovnih mest med svetovno finančno krizo leta 2009.
V publikaciji je poudarjeno, da so motnje na trgu dela zaradi pandemije bolj prizadele ženske kot moške. Prav tako so bili še posebej prizadeti mlajši delavci, ki so izgubili zaposlitev, izstopili iz delovne sile ali odložili vstop vanjo. Poročilo prikazuje neenakomeren vpliv na različne gospodarske in geografske sektorje ter sektorje trga dela. Poudarja pomisleke glede okrevanja v obliki črke K, pri čemer bi lahko tisti sektorji in delavci, ki jih je okrevanje najbolj prizadelo, ostali v ozadju, kar bi lahko vodilo v povečanje neenakosti, če ne bodo sprejeti korektivni ukrepi.
Najbolj prizadet je bil sektor nastanitvenih in gostinskih storitev, kjer se je zaposlenost v povprečju zmanjšala za več kot 20 odstotkov, sledita pa mu trgovina na drobno in predelovalne dejavnosti. Nasprotno pa se je zaposlenost v informacijskih in komunikacijskih ter finančnih in zavarovalniških dejavnostih v drugem in tretjem četrtletju leta 2020 povečala.
Na splošno Monitor ILO beleži ogromno škodo za delovni čas in dohodek, obeti za okrevanje v letu 2021 pa so počasni, neenakomerni in negotovi, če zgodnje izboljšave ne bodo podprte s politikami okrevanja, ki so osredotočene na človeka. V publikaciji so predstavljeni trije scenariji okrevanja (osnovni, pesimistični in optimistični) ter vrsta priporočil za politike okrevanja.