Napredne digitalne spretnosti in ključna vloga visokošolskega sektorja

Pridobivanje osnovnih digitalnih spretnosti, predvsem sposobnosti elektronskega komuniciranja, ravnanja z informacijami in vsebinami, opravljanja spletnih transakcij in reševanja problemov z uporabo računalnikov, hkrati pa poznavanje in uporaba spletne varnosti, zaščite in prava, ima osrednje mesto v prizadevanjih sodobne družbe za digitalno pismenost zaradi vse večje fizične in socialne povezanosti na svetovni ravni, množičnega ustvarjanja vseh vrst podatkov in množice pametnih naprav, ki sestavljajo internet stvari.

Kot se je pokazalo v zadnjih nekaj desetletjih, je tehnološki napredek nepredvidljivo hiter in kaj nas čaka v bližnji prihodnosti, je v veliki meri nepredvidljivo. Močan povratek umetne inteligence (AI) in obogatitev klasičnega strojnega učenja z možnostjo globokega učenja dajeta velika pričakovanja glede celotnega novega spektra pametnih aplikacij/strojev, ki bodo podpirali in dopolnjevali človeško razmišljanje in sposobnosti, ne glede na to, ali bodo delovali v neposredni interakciji s človekom, kot sestavni deli drugih sistemov ali samostojno pri izvajanju nekaterih nalog. 

"Zato lahko z gotovostjo trdimo, da se bo digitalna pokrajina nenehno razvijala, kar zahteva napredne digitalne spretnosti za spodbujanje in izkoriščanje tehnološkega razvoja za blaginjo človeštva.

Ljudje, ki jim je dano tako napredno digitalno znanje, ne smejo biti brez globokega razumevanja in sprejemanja etike, ki bi morala biti podlaga za uvajanje teh aplikacij/strojev, da se zagotovi, da bo družbeni učinek njihovega uvajanja pošten, zanesljiv, vključujoč, pregleden, odgovoren, varen, spoštljiv do zasebnosti in s tem resnično pozitiven. 

Vzgoja osnovnih digitalnih spretnosti bi se morala začeti že v mladih letih, s čimer bi šola prevzela vajeti za ustrezno uvajanje svojih učencev. Po takšnem ključnem uvajanju na šolski ravni in ob upoštevanju dejstva, da osnovne digitalne spretnosti zadevajo celotno družbo, ki želi biti digitalno dobesedna, se lahko nadaljnje izboljšanje osnovnih digitalnih spretnosti prepusti potrebam posameznikov po vseživljenjskem učenju v povezavi z določbami o nadaljnjem izobraževanju.

Vloga visokega šolstva

Nasprotno pa se napredne digitalne spretnosti večinoma pridobivajo z visokošolskimi učnimi načrti na dodiplomski in podiplomski ravni ter s poznejšo poklicno prakso in stalnim strokovnim izpopolnjevanjem, da bi bili v koraku s tehnološkim razvojem.

"Visokošolski sektor ima ključno vlogo pri pridobivanju in nadaljnji krepitvi naprednih digitalnih spretnosti, čeprav v tesnem sodelovanju z industrijo in drugimi zainteresiranimi stranmi, ki odražajo sedanje in prihodnje družbene potrebe v digitalnem svetu.

V zvezi s tem bi se morali dodiplomski študijski programi informatike še bolj osredotočiti na napredno reševanje problemov z močnim gojenjem računalniških, algoritemskih in oblikovalskih spretnosti, predvsem abstrakcije, razgradnje problemov in prepoznavanja vzorcev, svoje mesto pa bi morali imeti tudi umetna inteligenca, strojno učenje, podatkovno usmerjeno razmišljanje in kibernetska varnost.

Na podiplomski ravni bi morali učni načrti, povezani z umetno inteligenco, poskušati upoštevati interdisciplinarnost, tako da bi pritegnili študente iz razmeroma različnih področij (informatika, čiste in uporabne znanosti, kognitivne znanosti, biomedicinske znanosti, inženirstvo), zato bi morali imeti profil naprednih programov za preusmeritev. Kompleksno in sodelovalno reševanje problemov, poglobljeno učenje, inteligentni uporabniški vmesniki, osredotočeni na človeka, analitika velikih količin podatkov, umetna inteligenca in ustvarjalnost ter podjetništvo, ki temelji na podatkih, so moduli, ki naj bi bili na voljo v takšnih študijskih programih, da bi zagotovili vsestranskost naprednega znanja in digitalnih veščin ter upoštevali prihodnje spremembe družbenih zahtev.

O Elpidi Keravnou-Papailiou

Profesorica in predstojnica katedre na oddelku za računalništvo Univerze na Cipru ter akademska koordinatorica magistrskega programa CEF MAI4CAREU na področju umetne inteligence.
Njeni raziskovalni interesi vključujejo inženirstvo znanja, umetno inteligenco v medicini, ekspertne sisteme in časovne informacijske sisteme v medicini. Bila je članica upravnega odbora in izvršnega odbora Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo (EIT). Je članica razreda 2021 Mednarodne akademije za informatiko zdravstvenih ved.

O oddelku za računalništvo Univerze na Cipru

Gre za najstarejši akademski oddelek za računalništvo na Cipru. Prve študente je sprejel leta 1992 kot eden prvih oddelkov Univerze na Cipru. Ima močno raziskovalno dejavnost na področjih umetne inteligence, računalniške arhitekture, računalniških omrežij in kibernetske varnosti, upravljanja podatkov, grafike in navidezne resničnosti, internetnega računalništva, inženirstva programske opreme in teoretičnega računalništva, ki jo podpira najsodobnejša raziskovalna infrastruktura (visokozmogljivi grozdi in omrežje za shranjevanje podatkov, naprave za računalništvo v oblaku in oprema za navidezno resničnost). Več informacij na spletni strani oddelka.