ODPRTI POZVI SLOVENSKE DIGITALNE KOALICIJ

Uvajanje računalništva in informatike v osnovno in srednjo šolo

Pred dobrimi 50 leti smo pričeli uvajati v slovenske srednje šole kot fakultativni (izbirni) predmet računalništva in informatike (RIN). S tem smo bili med najnaprednejšimi državami sveta. Danes pouk temeljnih znanj RIN ostaja izbirni predmet v srednji šoli, a z bistveno znižanimi učni cilji v primerjavi s tistimi izpred pol stoletja. Po drugi strani pa države v EU, kot izhaja iz septembrskega poročila EURYDICE, v osnovne in srednje šole pospešeno uvajajo obvezen predmet RIN kot del splošne izobrazbe. Tu je Slovenija žal med redkimi državami, ki še vedno ni pristopila k celoviti sistemski umestitvi, čeprav je to MIZŠ jasno zapisal v Akcijski načrt digitalnega izobraževanja (22. 4. 2022) tudi na podlagi Akcijskega načrta RINOS.

Posledica razkoraka med Slovenijo in ostalimi državami EU pomeni nevarno zaostajanje tako v akademski in razvojni sferi, kot tudi v ustvarjanju pogojev za uspešno gospodarstvo in razvito družbo ter, kar je najpomembnejše, pomeni manko znanja posameznika, da bi polno in uspešno živel v digitalnem svetu. Ob tem velja poudariti, da omenjeno zaostajanje pomeni zaostajanje na vseh področjih naše dejavnosti – od preprostih vsakodnevnih opravil, potreb skoraj kateregakoli delovnega mesta do visoke znanosti. Če hočemo ali ne, digitalizacija vstopa v tako rekoč vsako našo dejavnost in slehernik med nami za kvalificirano, kritično odločanje in rabo potrebuje ustrezno znanje. Potrebuje temeljno znanje RIN.

RIN je temeljna znanstvena veda, podobno kot so kemija, biologija, fizika in druge vede.

Digitalna sedanjost predstavlja prelomnico v človeški zgodovini, saj računalnik izmed vseh strojev, ki jih je naredil človek, ne opravlja zgolj fizičnega dela, ampak pomaga človeku tudi pri intelektualnem delu na vseh področjih njegovega življenja. Splošno sprejeto stališče je, da sta in bosta računalniško znanje in mišljenje temeljni veščini, tako kot je bilo branje, pisanje in računanje po šolski reformi Marije Terezije v 18. stoletju. Računalniško mišljenje so miselni procesi, ki sodelujejo pri oblikovanju problema in izražanju njegovih rešitev na tak način, da ga lahko računalnik – človek ali stroj ali umetna inteligenca – učinkovito izvaja. Razumevanje in znanje RIN je v 21. stoletju neobhoden del osnovne splošne izobrazbe posameznika.

Presenetljivo je, da so nekateri vidni slovenski predstavniki in celo ministri javno nastopili proti uvajanju pouka RI v osnovne in srednje šole (Delo, 21.09.2022). Sprašujemo se, ali se zavedajo posledic za okrnjen razvoj naših šolarjev in ali se javnost zaveda, kako nevarne in škodljive usmeritve zastopajo? Škodljive so vsaj iz treh zornih kotov. Najprej, posameznik, ki vstopa v poklicno izobraževanje ali visokošolsko izobraževanje, nima temeljnih znanj RIN, ki pa jih bo v poklicu potreboval, zato jih mora naknadno pridobiti in  zaradi česar je v slabšem položaju v primerjavi z vrstnikom iz EU. Drugič, ker ima v povprečju taisti posameznik slabše znanje RIN, v gospodarstvu ne bo mogel doprinesti v enaki meri k višji dodani vrednosti, podjetja bodo manj konkurenčna in posledično bo celotna slovenska družba v slabšem položaju v primerjavi z družbami v drugih državah EU. In tretjič, v sami slovenski družbi bo prišlo do še večjega razslojevanja med tistimi, katerim bodo starši lahko plačali izobraževanje temeljnih znanj RIN in tistimi, katerim tega starši ne bodo mogli. Si želimo naložiti takšno odgovornost?

Naša naloga je, da za naše otroke ustvarimo izobraževalno okolje, v katerem se lahko usposobijo za polno in ustvarjalno življenje v digitalnem svetu.

Zaradi naše odgovornosti za dobrobit naših otrok, uspešnosti gospodarstva in celotne družbe v Sloveniji pričakujemo od vlade RS ter od ministrstva, pristojnega za osnovno in srednješolsko izobraževanje, da nemudoma pristopi k implementaciji uvajanja obveznih vsebin RIN v kurikul v vse razrede osnovne in srednje šole na enak način, kot so prisotne vsebine ostalih naravoslovnih predmetov biologije, fizike ali kemije. Od Ministrstva za digitalno preobrazbo pa pričakujemo podporo ključnemu dolgoročnemu ukrepu za uspešno digitalno preobrazbo slovenske družbe, tako  v dokumentu Digitalna Slovenija 2030, kot tudi s podporo uvedbi tega ukrepa. Dinamika implementacije naj zagotavlja pričetek izvajanje predmeta najkasneje v šolskem letu 2025/2026.