Poročilo o strateškem predvidevanju za leto 2021: zmožnost in svoboda ukrepanja EU

Poročilo Evropske komisije o strateškem predvidevanju za leto 2021 predstavlja v prihodnost usmerjen in multidisciplinaren pristop, ki združuje različne poglede na sposobnost in svobodo delovanja Evrope v prihodnjih letih. Poročilo temelji na medsektorskem procesu predvidevanja, ki ga vodijo strokovnjaki, tj. procesu, usmerjenem v prihodnost.

Strateško poročilo o predvidevanjih za leto 2021 kot takšno zajema globalne trende in poskuša preučiti morebitne negotovosti in izbire, ki bodo oblikovale prihodnost Evrope. 

Ključni trendi 

Poročilo temelji na poročilu Komisije o strateškem predvidevanju za leto 2020, v katerem je bila odpornost prvič predstavljena kot nova prednostna naloga pri oblikovanju politik EU. V njem so obravnavani 4 globalni trendi in njihov potencialni vpliv na prihodnost celine. Spodnja slika iz samega poročila ponazarja soodvisnost med štirimi trendi - in kako lahko ena odločitev na področju politike povzroči "učinek metulja" na druge. 

Kaj pa digitalna tehnologija? 

V poročilu o strateškem napovedovanju za leto 2021 sta opisana dva virtualna "kontrolna testa", ki ju mora Evropska unija preveriti, če želi podpreti razvoj in uporabo novih tehnologij - in posledično okrepiti tehnološko suverenost EU na ključnih področjih. Prvič, pospešiti je treba procese digitalne preobrazbe ter zagotoviti dodatno podporo inovacijam in raziskavam. Drugič, človeško znanje in napredne digitalne spretnosti so podlaga za skoraj vsa področja poročila, kar odraža nedavne spremembe in napredek. 

Ocene v poročilu ponazarjajo, kako pomembno je izkoristiti tehnološki napredek zaradi hitrih sprememb. Po eni od ocen bi se lahko število povezanih naprav v naslednjem desetletju močno povečalo - s 30,4 milijarde leta 2020 na 200 milijard leta 2030. 

Vendar ta povečana povezljivost ne pomeni le novih izdelkov, storitev, poslovnih modelov in delovnih vzorcev - poudarja tudi pomen spodbujanja naprednih digitalnih spretnosti in spretnosti na področju IKT za celotno prebivalstvo in delovno silo v Evropi. In ta potreba je ključnega pomena: z večjo povezljivostjo se povečuje tveganje kibernetskih napadov, ki lahko vplivajo ne le na virtualni, temveč tudi na fizični svet, v katerem živimo. Izzivi, kot so kraja intelektualne lastnine, večji vdori v podatke, izguba podatkov in usklajeni napadi na bistvene infrastrukture, kot so bolnišnice in dobavne verige, zahtevajo digitalno spretno delovno silo s ključnimi varnostnimi in omrežnimi znanji. 

Znanja in spretnosti v primerjavi z avtomatizacijo: kaj se je spremenilo? 

V poročilu o strateških napovedih za leto 2021 je tudi pregled predvidenega vpliva avtomatizacije ter povečanega razvoja in uporabe tehnologij, kot sta umetna inteligenca in strojno učenje, na trg dela. Ta pokrajina se je močno spremenila. V poročilu je navedeno, da se je spremenil način dela, 

"Samo v EU je bilo leta 2018 ugotovljeno, da se približno 14 % odraslih delavcev sooča z zelo visokim tveganjem avtomatizacije. V prihodnosti bi lahko bilo na svetu avtomatiziranih 50 % sedanjih delovnih mest, pri čemer so med državami in sektorji velike razlike. Pojavila se bodo nova delovna mesta, ki pa bodo zahtevala nova znanja in spretnosti".

Za izkoriščanje zaposlitvenih priložnosti, ki jih prinaša dvojna preobrazba, bodo potrebni politični ukrepi, ki bodo podpirali prehod na nove vrste delovnih mest. To vključuje podporo regijam in delavcem v sektorjih, ki bodo doživeli prehod, ter pravo kombinacijo spodbud in okvirnih pogojev za podjetja iz tradicionalnih in novih sektorjev. Potrebne bodo tudi prilagoditve sistemov izobraževanja in usposabljanja, saj se zahteve po znanju in spretnostih ter stopnja izobrazbe v zelenem in digitalnem gospodarstvu hitro povečujejo, hitreje kot v gospodarstvu na splošno.

Kaj to pomeni?

Slika ni povsem črna, vendar pa izpopolnjevanje znanja in spretnosti mladih še nikoli ni bilo tako pomembno. Poročilo o strateškem predvidevanju ocenjuje, da bo prihodnja delovna sila EU "bolje izobražena in bolj sposobna prilagajanja na spreminjajočo se naravo dela in povečano inteligenco".

Do leta 2050 naj bi imelo 54 % vseh udeležencev na trgu dela višješolsko izobrazbo. 

Naslednja generacija je vse bolj pripravljena na digitalni prehod, čeprav ostaja izziv premostiti vrzel v digitalnih spretnostih in spodbuditi več mladih žensk k študiju predmetov STEAM (znanost, tehnologija, inženiring, umetnost in matematika).