Prihodnost dela po COVID-19 (2021)

V poročilu, ki ga je objavil McKinseyjev globalni inštitut (MGI), je ocenjen trajen vpliv svetovne pandemije COVID-19 na povpraševanje po delovni sili, raznolikost poklicev in potrebna znanja delovne sile v osmih državah z različnimi modeli gospodarstva in trga dela: Kitajska, Francija, Nemčija, Indija, Japonska, Španija, Združeno kraljestvo in Združene države Amerike.

Dokument temelji na predpostavki, da je COVID-19 prvič povečal pomen fizične razsežnosti dela (za primerjavo, pred pandemijami so bile največje motnje pri delu povezane z novimi tehnologijami in rastočimi trgovinskimi povezavami). Zato članek preučuje, kako lahko trendi, ki jih je pospešila pandemija, dolgoročno spremenijo obliko dela. Raziskuje te spremembe do leta 2030 v osmih zgoraj navedenih državah z različnimi gospodarskimi modeli in modeli trga dela.

Za namen te raziskave so avtorji opredelili deset področij dela (zdravstvena oskrba, osebna nega, interakcija s strankami na kraju samem, prosti čas in potovanja, pomoč na domu, proizvodnja in skladiščenje v zaprtih prostorih, računalniško pisarniško delo, pouk in usposabljanje, prevoz blaga ter proizvodnja in vzdrževanje na prostem), ki združujejo poklice glede na bližino sodelavcev in strank, število vključenih medosebnih interakcij ter njihovo naravo na kraju samem in v zaprtih prostorih.

Ključne ugotovitve te raziskave kažejo, da se bodo delovna mesta na delovnih področjih z višjo stopnjo bližine po pandemiji verjetno bolj spremenila, kar bo sprožilo verižne učinke na drugih delovnih področjih, saj se bodo poslovni modeli spremenili kot odziv na pandemijo. Poleg tega se pričakuje, da bodo motnje pri delu, ki jih bo povzročila COVID 19, večje, kot je bilo ocenjeno v raziskavi pred pandemijo, zlasti za najslabše plačane, najmanj izobražene in najbolj ranljive delavce. Raziskava ocenjuje, da bo moralo več kot 100 milijonov delavcev v osmih državah, ki smo jih preučevali, zamenjati poklic, ti delavci pa se bodo soočali s še večjimi razlikami v zahtevanih spretnostih. Zato dokument vsebuje nekaj dolgoročnih spoznanj in poziva k prožnim in sodelovalnim odzivom, ki bi lahko privedli do večje rasti produktivnosti in ustvarili karierne poti z mobilnostjo navzgor za delavce.

To poročilo o prihodnosti dela po COVID-19 je prvo od treh poročil MGI, ki preučujejo vidike postpandemskega gospodarstva. Druga poročila obravnavajo dolgoročni vpliv pandemije na potrošnjo in možnosti za obsežno okrevanje, ki ga vodita večja produktivnost in inovativnost.